Oglas
Gre za srednjeveške vitraže iz Marijine cerkve v Frankfurtu na Odri, ki so po sovjetski zasedbi vzhodnonemških dežel končali v Ermitažu. Čeprav je bilo sovjetsko prilaščanje nemških umetnin ob koncu druge svetovne vojne pravno sporno, Rusija v vrnitev oken iz 14. stoletja ni želela privoliti, ne da bi za to vsaj nekaj iztržila. Tako so že leta 2001, torej še v času, ko je bil nemški kancler Gerhard Schröder, nemški poslovneži privolili v financiranje obnove srednjeveške cerkvice pri Novgorodu, ki so jo med vojno porušile čete Rajha.
67 let v ErmitažuVrnitev oken je za Nemčijo izrednega pomena. Z vrnitvijo šestih okenskih polj, ki so jih iz Nemčije odnesli pred 67 leti, je namreč spet popolna tako imenovana Biblija v slikah (Bilderbibel), ki je krasila največjo dvoransko cerkev, zgrajeno v slogu severnonemške opečnate gotike. Večina izmed 117 okenskih polj, ki zapolnjujejo tri velika okna, se je v Nemčijo vrnila že leta 2002. Do danes so bila vsa restavrirana in tudi že vgrajena v cerkveno obličje. Manjka le še pred nekaj dnevi vrnjenih 6 polj, tako da naj bi celotna zgodba o Bibliji bila na ogled že prihodnje leto.
Darilo premožnih frankfurtskih meščanov
Skupno 117 slik v steklu so izdelali med letoma 1360 in 1370, vsako od okenskih polj, ki so jih financirali premožni meščani, pa meri 83 krat 43 centimetrov. Okna pripovedujejo nekaj najbolj znanih zgodb iz Biblije, in sicer zgodbo o genezi, o življenju Adama in Eve, o Noetovi barki, o Kristusovem življenju ter o njegovem antipodu Antikristu. Okna, ki so že v poznem srednjem veku veljala za neprecenljivo umetnino, so med drugo svetovno vojno odstranili in jih uskladiščili v gradu Sanssouci v Potsdamu, kjer jih je našla Rdeča armada.
Začetki gradnje Marijine cerkve v Frankfurtu na Odri segajo v leto 1253. Cerkev, ki so jo gradili kar okoli 250 let, se ponaša z eno najzgodnejših empor (z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor v cerkvi oziroma galerija) v vzhodni Nemčiji. Nastala je 77 metrov dolga in 45 metrov široka cerkev, ki velja za eno največjih cerkva opečnate gotike sploh. Med drugo svetovno vojno je bila cerkev skoraj porušena, obnova pa je stekla šele konec sedemdesetih. Obnova je bila končana šele pred nekaj leti. Zadnji poseg je bila obnova severnega stolpa in izvirne barvne fasade.
Zakladi, ki jih Nemčija še pogreša
Z vrnitvijo oken pa se pogajanja med Rusijo in Nemčijo o vračanju zaplenjenih umetnin še niso končala. Kot poroča Berliner Morgenpost, si Nemčija ta čas prizadeva predvsem za vrnitev srebrnega zaklada anhaltskih knezov, knjižnice plemiške družine Hardenberg in dragocene zbirke grafik in risb neke družine iz Bremna.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje