Park iz 19. stoletja ob sevniškem gradu so leta 2013 celovito prenovili, skupaj z gradom pa sestavlja edinstveno celoto kulturne dediščine.

Park - prostor za poroke in koncerte
Skrbnik gradu in svetovalec za kulturo sevniškega Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Rok Petančič je povedal, da bodo v sevniškem grajskem parku obrezali drevje, zamenjali pesek na poteh, nasadili bodo dodatno rastlinje, uredili grajsko-gozdno učno pot, ki bo vodila tudi po parku, in dostopne poti. Tam sicer občina opravlja poroke, prirejajo pa tudi koncerte in druge prireditve.

Sevniška občina je prenovi grajske okolice do leta 2013 namenila približno 650.000 evrov, pri čemer je dobre štiri petine naložbe pokrila z evropskim denarjem. Občina sicer zagotavlja denar za redno vzdrževanje parka, za letošnja dela bodo iz omenjenega projekta dobili nekaj več kot 30.000 evrov.

Za didaktična igrala in opozorilne table
Del navedene vsote bo namenjen tudi oblikovanju novih programov sevniškega parka, za didaktična igrala, opozorilne table in druge storitve.

Glede načrtov je dodal, da želijo park predvsem ohraniti in vanj privabiti čim več obiskovalcev. V parku bodo tudi še poročali in prirejali vinski Festival modre frankinje, v večji meri ga bodo namenili otrokom, prirejanju delavnic in drugim prireditvam, je še povedal Petančič.

Zgodovina grajskega vrta se začenja leta 1803
Vrt ob sevniškem gradu je nastal v prvi četrtini 19. stoletja po letu 1803, ko je grad kupil Janez Nepomuk Haendl. Ta je zasadil številne eksote, porušil obrambne zidove, zasul jarke in na južnem pobočju uredil terase z vinsko trto. Že v njegovem času je bil vrt nekaj posebnega. Domnevno so iz tega obdobja nekatera najstarejša drevesa na obodu grajske ravnice in historicistični dodatki.

Zgodovina Gradu Sevnica je sicer najtesneje povezana z razvojem salzburške nadškofijske posesti v štajerskem Posavju. Zgodovinsko je grad izpričan leta 1323, vendar viri pred tem leta 1309 v Sevnici omenjajo kastelana s štirimi stražniki in vratarjem. Leta 1292 omenjajo tudi posadko v Sevnici. Grad je bil deležen več prezidav, zadnje spremembe pripisujejo omenjenemu Haendlu oziroma plemiško Rebenburgu.

V sevniškem gradu imajo prostor šolski muzej, gasilski muzej, muzej o izgnancih, galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška, ob njem je tako imenovana Lutrovska klet. V gradu delujejo trgovina s spominki in informacijsko središče ter kavarna.