In da so ga prvič v slovenščini odigrali 28. decembra 1899 v ljubljanskem Deželnem gledališču v režiji Rudolfa Inemanna, ki je odigral tudi naslovno vlogo?

To je le nekaj dejstev, povezanih z velikim angleškim dramatikom. V njegov poklon se bo ob 400. obletnici smrti letos po vsem svetu zvrstilo na stotine dogodkov, med njimi bo tudi festival Shakespeare za vedno, ki bo v prihodnjih mesecih potekal v Cankarjevem domu.

Kot je poudarila direktorica Uršula Cetinski, se Cankarjev dom z večmesečnim festivalom pridružuje zaznamovanju 400. obletnice smrti angleškega dramatika, čigar dela so brezčasna in vedno znova aktualna. "Konstelacije njegovih dram so matrica, skozi katero razbiramo tudi našo sodobnost." Cankarjev dom je ena redkih kulturnih institucij v Sloveniji, ki ima pod eno streho različne umetnosti in s tem festivalom so želeli pokazati tudi svojo moč, da skozi različne umetniške zvrsti sodobnosti in preteklosti spregovorijo o Shakespearu.

Povod za pripravo festivala Shakespeare za vedno je bila opera Otello, ki jo pripravljajo v koprodukciji s SNG-jem Opera in balet Ljubljana. Kot je povedala Ingrid Gortan, vodja programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu, se pod režijo nove uprizoritve podpisuje Manfred Schweigkofler, ki se tako po izjemno uspešni postavitvi Renskih nimf leta 2005 znova vrača v Ljubljano.

Opero bo spremljal niz sedmih predavanj Svetlane Slapšak z naslovom Razkrinkani patriarhat, ki bo pod drobnogled vzel različne vidike Otella: od analize zakonske zveze in partnerstva nekoč in danes, ljubosumja do pojmovanja patriarhata, pa tudi upodobitev Otella v gledališču, slikarstvu in filmu. "Mislim, da bo razbila marsikateri stereotip o zakonski oz. partnerski zvezi in vzbudila radovednost, da bomo določena vprašanja začeli gledati zunaj tradicionalnih ali manipulativnih okvirov," je pojasnila Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa v Cankarjevem domu.

Uvod v festival bo ponedeljkovo odprtje razstave Hamlet na Slovenskem. "Motiv za postavitev smo našli kar v Hamletovem citatu: Svet se maje, jaz pa rojen, da mu uravnam tečaje," je dejala direktorica Gledališkega inštituta Mojca Jan Zoran. Razstavo so v koprodukciji s Cankarjevim domom zasnovali na način, da se spoznamo s Hamletom skozi njegovo zgodovino na Slovenskem. "Na njej si boste ogledali vseh 22 uprizoritev Shakespearjevega Hamleta, spoznali boste 23 različnih slovenskih Hamletov (dva Hamleta sta igrala dvakrat: Slavko Jan in Zvonimir Rogoz. Zanimivost je Igor Samobor kot Hamlet: nikoli ni nastopil kot Hamlet samostojno, enkrat je bil Hamlet z lutko, drugič pa kot Asterisk/Zvezdica v Millerjevi postavitvi Hamleta leta 2013 v Drami.

Razstava prikazuje tudi kostumske skice in scenske skice. Kot je dejala direktorica Gledališkega inštituta, je žal ohranjenih le malo kostumov, glavni razlog pa je, da gledališča kostume predelujejo oz. reciklirajo. Kot je še dejala Jan-Zoranova, se razstava osredotoča na mlajše oz. tiste, ki Hamleta spoznavajo in ki jih zanimajo različni vidiki postavitev.

Prvi strip o Hamletu v slovenščini
Bistven del razstave je tudi strip Hamlet: gre za prvi strip o Hamletu pri nas, strip z naslovom Hamlet: biti ali ne biti v stripu, katerega avtor je Andrej Potrč v sodelovanju s Cirilom Horjakom. V sklopu razstave so pripravili tudi tri delavnice, namenjene osnovno- in srednješolce, potekale pa bodo še različne okrogle mize, pogovore in strokovna razglabljanja o Shakespearjevih delih.

Shakespeare je navdihnil tudi številne glasbene ustvarjalce: 22. januarja bo glasbeno-pesniški večer Pesmi iz iger, na katerem bo prevajalec in pesnik Marjan Strojan predstavili glasbene utrinke, ki so spremljali uprizoritve Shakespearjevih del, Andrej Rozman - Roza pa bo 5. februarja na oder postavil monodramo Šekijeva Šunkica ali Hamlet po slovensko, v kateri danskega princa prestavi v naš čas in prostor. Naslednji poklon velikemu Angležu bo Macbethov čudni sloves gledališkega prekletstva, predavanje Milana Jesiha in Marjana Strojana, v katerem bosta prevajalca številnih Shakespearjevih del razpravljala o uprizoritvah Macbetha, ki ima, kot je dejala Staša Mihelčič, vodja programa gledaliških in plesnih koprodukcij čuden sloves gledališkega prekletstva. Nekoč si igralci celo njenega naslova niso upali izgovoriti, ampak so jo naslavljali zgolj kot "škotska igra".

Macbeth v izvedbi južnoafriškega gledališča
Konec februarja prihaja eden izmed vrhuncev festivala: Macbeth v režiji Bretta Baileyja in izvedbi južnoafriškega gledališča Third World Bunfight. Gre za radikalno različico Macbetha, ki ga je Verdi predelal v opero, v njej pa nastopa deseterica izvrstnih južnoafriških pevcev.

Shakespeare "živi" v tisočih filmih
V okviru programa bodo posebno pozornost namenili tudi Shakespearju v filmu. Kot je dejal Simon Popek, vodja filmskega programa, je želel z izborom filmov, ki bodo na ogled med 23. in 28. februarjem, pokazati, kako so se režiserji v razponu več desetletij lotevali Hamletovih del ali njegovih drobcev. "Od klasičnih pristopov, kot ga je ubral Laurence Olivier, pa do ciničnega časa 70. let, ko so se začeli avtorji, kot sta Polanski ali Jarman, začeli Shakespearja lotevati drzneje." Na ogled bodo Henrik V. Laurencea Olivierja, Othello Orsona Wellsa (1952), Macbeth Romana Polanskega (1971), Gledališče smrti Douglasa Hickoxa (1973), Vihar Dereka Jarmana (1979), Kaso Akire Kurosawe (1983) in Hamlet v svetu poslov Akija Kaurismäkija (1987).

V gosteh trije britanski igralci
Poseben dogodek se obeta za dan žena, ko bodo oder zavzeli trije britanski igralci, ki prihajajo v goste. O tem, kako se lotevajo podajanja Shakespearja, bodo razpravljali Julian Rhind Tutt, Danny Sapani in Jonathan Slinger, ki bodo govorili tudi o tem, kaj veliki dramatik pomeni Britancem in kakšni so izzivi njegovih del za prihodnost. "V času Shakespearja je angleško govorilo pet milijonov ljudi, London pa je imel 200.000 prebivalcev. Danes angleško govori 2,5 milijarde ljudi, London pa ima krepko več kot pet milijonov prebivalcev," je ob tem opomnila Mihelčičeva.

Shakespeare je pisal tudi sonete. Napisal je 154 pesmi, vsak ima 14 verzov in vse govorijo o ljubezni, minevanju in lepoti življenja. Marca prihaja na oder Cankarjevega doma glasbena inscenacija Shakesoneti. Skupina Bossa de novo, Boris Cavazza in Urška Taufer bodo predstavili njegove sonete, pod koncept pa sta se podpisala Primož Vitez in Mitja Verhovnik Smrekar. "Veliko bo iger z variacijami, in sicer variacijami različnih glasbenih tem, različnih jezikov, različnih pesniških jezikov, hkrati pa bomo dobili tudi vpogled v razmerje med izvirnikom in prevodom," je pojasnila Barbara Rogelj.

Brezčasna Ofelija
V ospredju večine dramatikovih del so moški liki, med njimi pa je tudi Ofelija. 30. marca bodo odprli še drugo razstavo v okviru festivala, in sicer je kurator Vasja Nagy izbral dela šestih slovenskih umetnikov, v katerih je prepoznavna povezava z likom Ofelije. "Pozornost je v glavnem usmerjena v moške like, zato smo se odločili na razstavi osvetliti žensko figuro. Ofelija je bila v zgodovini likovne umetnosti pogosto priljubljen ikonografski motiv, predvsem v 19. stoletju, o obdobju klasicizma in romantike. Takrat so k motivu pristopali ilustrativno, kar pomeni, da so ilustrirali literarno predlogo, sodobni umetniki v 20. stoletju pa so k tej temi pristopili interpretativno," je pojasnila vodja razstavnega prostora Nina Pirnat Spahič.

Prihaja prevod ene najbolj cenjenih biografij velikega dramatika
S festivalom bo sovpadla tudi izdaja ene najbolj cenjenih biografij Williama Shakespearja z naslovom Shakespeare v svetu, ki je prejela vrsto nagrad po vsem svetu, na police slovenskih knjigarn pa prihaja predvidoma 25. februarja. Aprila pa bo na sporedu gledališka predstava Jake Andreja Vajevca Hamlet in pol, ki bo pogledala v zakulisje uprizoritve Hamleta v osrednji gledališki hiši.

Kot je napovedala direktorica Cankarjevega doma, pa bo Hamlet v programu osrednje kulturne ustanove prisoten tudi v drugi polovici leta: novembra bo premiera predstave Matjaža Fariča Samo Hamlet.