Luksemburžani so k sodelovanju pritegnili tudi Romune, ki sploh še niso člani Evropske unije, zato potrebujejo posebno povabilo ene od članic, da dogodek lahko organizirajo. Sibiu se tako pospešeno pripravlja na približno milijon obiskovalcev, kolikor naj bi jih v mesto priromalo leta 2007.

Dela v mestu, ki ga nemško govoreči poznajo po imenu Hermannstadt, medtem ko mu Madžari pravijo Nagyszeben, naj bi bila končana do konca leta, da bodo lahko leta 2007 gradbene delavce zamenjali kulturniki in ljubitelji koncertov, razstav, plesnih dogodkov, folklornih in drugih prireditev.

Nemška kultura v Transilvaniji
Na program so organizatorji uvrstili tudi mednarodni gledališki festival in glasbeno tekmovanje. Med najbolje zastopanimi državami, ki se bodo predstavljale v evropski prestolnici kulture, bo Nemčija, ki jo s tem transilvanskim mestom vežejo tesne vezi. Za pripadnika nemške narodne manjšine se šteje približno 60.000 Romunov, 200.000 več pa jih je bilo v Romuniji v času komunizma, ki so po padcu sistema državo zapustili.

Tudi župan Sibiuja je vodja Demokratičnega foruma Nemcev v Romuniji; Klausu Johannisu je po več letih uspelo obuditi staro mestno jedro in znižati število brezposelnih. Prav za evropsko kulturno prestolnico načrtujejo nov plinovod, vodovod in telefonsko napeljavo, organizirajo pa tudi več infrastrukturnih, prometnih in turističnih projektov. Vanje sodi tudi obnova spomenikov in pročelij hiš, za kar so tamkajšnje oblasti lani namenile 20 milijonov evrov, letos pa dvakrat toliko.

Evropska unija naj bi mestu za izvedbo evropske prestolnice kulture namenila le 150.000 evrov, preostalo naj bi prinesli turisti; v "običajnem" letu se v mestu, ki se prvič omenja leta 1191, ustavi okoli 250.000 obiskovalcev.

Največji pečat je vtisnil barok
Ti lahko v mestu opazujejo, kako se je v več kot 800 letih spremenil videz mesta, ki je uspelo kljubovati tudi turškim obleganjem. Transilvanija pa je pod Turke padla leta 1526, ko so Turki premagali Madžare v bitku pri Mohaču. Konec 17. stoletja je pokrajina prišla pod Avstrijo, v tem obdobju pa je na videz mesta najbolj vplivala reformacija s svojim baročnim slogom. Po nastanku Avstro-Ogrske je bila Transilvanija leta 1876 priključena Madžarski, po koncu prve svetovne vojne pa je postala del Romunije.