Šišenski praznik in tradicionalno Vodnikovanje je dopoldne uvedlo javno vodstvo po prenovljeni stalni razstavi domačije Slovenščina oživljena in druge zmage zadovoljnega Kranjca Valentina Vodnika. Popoldne, ob 16. uri, bodo najmlajši spoznavali, zakaj je bil Vodnik, kot pravijo, skoraj prvi pesnik, kako je pesnil in kako je med ljudmi nabiral besede.

Uro pozneje bodo odprli interaktivno razstavo poezije Pesmovadnica, ki vabi k raziskovanju, branju in poslušanju pesmi slovenskih in tujih pesnic in pesnikov, odkrivanju pesniškega jezika, urjenju v kovanju verzov in iskanju metafor ter k lastnemu pesniškemu ustvarjanju.

Pesmovadnico odpirajo v sklopu festivala Bobri, spremljata jo delavnici o poeziji 5. in 6. marca ter pet četrtkov zapored z začetkom 15. februarja glasna branja poezije - vsak teden je prostora za natanko deset pogumnežev. S postavitvijo spodbujajo tudi k razmisleku, zakaj so pesmi na svetu, kaj imamo z njimi skupnega, kako nas včasih zelo počasi, a toliko intenzivneje nagovorijo. Na ogled bo do 15. marca.

Za izčiščeno slovenščino
Valentin Vodnik (1758–1819), ta "pervi na mnogo področjih", je s svojo zagnanostjo želel preprosto ljudstvo izobraziti, slovenščino pa izčistiti in narediti uporabno v leposlovju in znanosti. Širši okvir njegovega delovanja predstavlja razsvetljenstvo, ožjega pa predvsem Žiga Zois in njegov intelektualni krog.

Poznejši slovenski izobraženci so ga cenili kot očeta slovenskega pesništva in velikega vodnika. Zato so mu leta 1889 pred licejem, kjer je poučeval, postavili spomenik, ki predstavlja prvi spomenik v javnem prostoru pri nas, kjer je Vodnik preživljal otroška leta, danes pa je kulturni in etnološki spomenik.