Predlog letošnjega proračuna Mestne občine Maribor sicer nima toliko lukenj, kot se je sprva napovedovalo, a številni kulturni ustvarjalci ostajajo še vedno razočarani. Predlog letošnjega proračuna predvideva za mariborsko občino 7,3 milijona evrov, od tega naj bi 5,6 milijona razdelili med javne zavode. 750.000 evrov pa bodo z razpisi, ki bodo po napovedih mestne uprave pripravljeni do konca aprila, razdelili med nevladne organizacije.

"Glede na zagotovila, ki nam jih je župan dal še pred mesecem dni, smo šokirani," je dejal direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. V njihovem zavodu, ki je po zaključku Evropske prestolnice kulture (EPK) prevzel v upravljanje tudi Vetrinjski dvor, so v primerjavi z lanskim letom izgubili 370.000 evrov.
"Kar zadeva programe, kot so simfonični in komorni cikel, Kulturni dnevnik, Art kamp, prireditve za mladino - praktično vse razen Festivala Lent -, jih bomo skušali zavarovati in jih izvesti v celoti, saj v zmanjšanje teh rednih programov, ki so bili vezani na pogodbe in abonmaje, enostavno ne moremo iti. Tudi odpustiti ne moremo nikogar, saj nas že zdaj ni dovolj," je povedal Rukavina. Kakšna bo usoda Festivala Lent, ki je bil že lani tik pred odpovedjo, še preračunavajo. "Je pa situacija že na prvi pogled katastrofalna in ne vem, kako se bomo pobrali," je še dejal. Na mariborski občini odgovarjajo, da pričakujejo, da bo letošnji Festival Lent organiziran v okviru finančnih zmožnosti.

Črnogledi tudi v Mariborski knjižnici
V proračunu, ki ga bo mestni svet sprejemal v četrtek v prvem branju, vidi direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak le črn scenarij: "Skoraj nič nabave novega gradiva, nepokrita izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, premalo sredstev za materialne in obratovalne stroške, nič za investicijsko vzdrževanje dotrajanih prostorov in molk v zvezi z od leta 2008 načrtovano investicijo v osrednjo knjižnico."
Proračun sili v manjšanje programa in višanje cen vstopnic
Podobno nezadovoljni so v Lutkovnem gledališču Maribor, kjer naj bi letos iz občinske blagajne dobili slaba dva odstotka več kot lani. Po besedah direktorice Mojce Redjko bodo imeli letos mnogo višje stroške, saj bodo morali po novem upravljati tudi prenovljeno minoritsko cerkev in zunanji avditorij. Po njihovih izračunih bodo torej dobili najmanj 100.000 evrov manj za izvajanje osnovne dejavnosti lutkovnega gledališča. "Kar avtomatsko sproži krčenje programa, ta pa zmanjševanje državnih sredstev in lastnih prihodkov," še pravi.
Če bo predlog obveljal, bo imel po njenih ocenah za posledico odpoved ene do dveh novih predstav v letu, zmanjšanje obsega programa in uvedbo vstopnin na Poletnem lutkovnem pristanu, odpoved nacionalnega lutkovnega bienala, ukinitev večine kulturno-vzgojnih vsebin in povišanje cen vstopnic.
V občini pojasnjujejo, da nastopijo stroški upravljanja nekdanje minoritske cerkve šele v drugi polovici leta 2015. Prav tako pričakujejo za lutkovno gledališče tudi dodatna sredstva na podlagi uveljavitve 67. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki omogoča ministrstvu za kulturo, da nameni dodatna sredstva kulturnim programom, ki presegajo meje občine.
A Mojca Redjko v to ne verjame. Tudi na ministrstvu za kulturo pravijo, da se omenjeni 67. člen ne more uporabiti za financiranje rednih dejavnosti občinskega zavoda, pa tudi ne za financiranje programov in projektov, za katere so na voljo javni razpisi ali pozivi. "67. člen se je v skladu z uveljavljenimi pravnimi standardi lahko uporabljal samo za sofinanciranje izrednih, občasnih projektov, ki so presegali lokalni pomen v tolikšni meri, da je bil ugotovljen začasni javni interes države na področju kulture," so pojasnili na ministrstvu.
Na občini vztrajajo pri tem predlogu. "Mestna občina Maribor meni, da kot regionalno središče financira tudi na področju kulture vrsto nalog, ki služijo (kulturnim) potrebam širše regije in države, za kar pa nima zagotovljenih sistemskih virov financiranja," so znova poudarili.
Župan Andrej Fištravec je predlog za uveljavitev 67. člena podal na nedavni seji odbora DZ-ja za kulturo. Odbor je takrat občini in ministrstvu naložil, da do konca tega tedna preučita možnosti za rešitev nastalega položaja mariborske kulture. Do kakšne rešitve so prišli, ne na občini ne na ministrstvu niso povedali. Medtem ko se sredstva za kulturo v letošnjem proračunu nižajo, so na področju sociale, ki je bila ob decembrski objavi prvih izhodišč letošnjega občinskega proračuna prav tako na udaru, po napovedih župana celo povišali zneske. Tako naj ne bi bil ogrožen nobeden od socialnih programov, kot so javna kuhinja, varna hiša in letovanje otrok.