Oglas
V NUK-u so odprli razstavo Biti pesnik pomeni videti, ki predstavlja okoli 30 prvih izdaj del velikega dramatika, za katerega celo pravijo, da je takoj za Shakespearom najpogosteje uprizorjeni dramatik na svetu. Postavitev je zares zanimiva, saj je razstava prvih izdaj Ibsenovih del v takšni obliki v Ibsenovem letu prvič predstavljena v Evropi. Predstavitev knjižnih izdaj dopolnjujejo plakati, ki pripovedujejo o Ibsenovem pomenu v današnjem času, razstava pa govori tudi o vplivu njegovih del na slovensko gledališče in delo slovenskih književnikov.
Mitja Zupančič 'zasnubi' lastnico prvih izdajRazstava o Ibsenu je nastala tudi s pomočjo norveškega veleposlaništva v Sloveniji, glavni 'krivec' za dogodek pa je Mitja Zupančič. Strokovni sodelavec pri organizaciji dogodkov, ki v Sloveniji obujajo spomin na delo Henrika Ibsena, se je v Beogradu seznanil z antikvarko in lastnico prvih izdaj, ki bodo predstavljene v Ljubljani, Anne Brit Reigstad. Prepričal jo je, da bo posodila svoja dela za ljubljansko razstavo. Če bo razstava dobro sprejeta, se utegne čez slaba dva meseca preseliti na slovenski knjižni sejem, ki vsako leto konec novembra Cankarjev dom spremeni v shajališče knjižnih moljev.
Na dan odprtja razstave je v NUK-u potekal simpozij z naslovom Henrik Ibsen v Ljubljani. Dogodka so se udeležili slovenski in tuji poznavalci del norveškega literata. Lado Kralj s Filozofske fakultete je govoril o odnosu med Ibsenom in Cankarjem, tuji predavatelji pa so predstavili Ibsenov odnos z ženo Suzannah, Ibsenovo nagrado, ki jo podeljujejo norveškim dramatikom, in Ibsenovo življenje in delo.
Besede je dopolnil s slikami
Henrik Ibsen, ki je spisal 26 dram (najbolj znane so Nora, Gospa z morja, Hedda Gabler in Strahovi), se je zagotovo najbolj izkazal na področju dramatike. Zato številni ne vedo, da je bil tudi pesnik in da se je ukvarjal s slikanjem. Pisanje dram je tako dopolnjeval z risanjem kostumov in scenografije za svoje drame, slikal pa je tudi krajine in risbe. Danes je znanih 136 Ibsenovih likovnih del, ki so vsa tudi ohranjena.
Do takrat skriti prizori družinskega življenja
V svojem času je Ibsen veljal za zelo kontroverznega avtorja. Njegova dramska dela, za katera velja, da so pripomogla k razvoju sodobne realistične drame (Ibsena imenujejo tudi oče sodobne dramatike), so bila v nasprotju s takrat splošno sprejetimi puritanskimi načeli tako imenovanega viktorijanskega obdobja. Ibsenova dela niso prikrivala ničesar. Razgalila so življenje, ki je sicer ostajalo skrito za stenami človeških bivališč.
Nenavadni, celo patološki odnosi med zakonci, starši in otroki, bolehanje za različnimi paranoidnimi idejami in drugimi psihološkimi motnjami ... To so bile teme, o katerih se v Ibsenovem času ni spodobilo govoriti in za katere številni najraje ne bi priznali, da sploh imajo mesto v človeški družbi. Ibsen se ni bal spregovoriti in je tako postal eden izmed prvih, ki so pisali o stvareh, ki se danes najpogosteje znajdejo v središču filmskih zgodb in zgodb, ki jih pišejo sodobni dramatiki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje