Materialne ostaline, ki so jih našli med zaščitenimi izkopavanji na trasi avtoceste, kažejo na to, da je omenjena poselitev pripadala lasinjskemu kulturnemu krogu. Izkopavanja so obsegala 15.000 kvadratnih metrov, potekala pa so od začetka maja do sredine julija. Po besedah vodje izkopavanj, Irene Šavel iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, je bila naselbina postavljena na rahlo valovitem predelu v bližini potoka, ki je sčasoma izginil.

Od orodja do ognjišč
Tamkajšnji prebivalci so se po vsej verjetnosti posvečali poljedelstvu in živinoreji, živeli pa so v zemljankah. Na najdišču so poleg zbiralnikov za vodo, ognjišč in peči, našli še drobno kamnito orodje, ploščate in kladivaste kamnite sekire, žrmlje in ročno izdelane keramične posode. Med temi je največ polkroglastih in bikoničnih skled in skodel, loncev z usločenim spodnjim delom, klekastim obodom in cilindričnim vratom, skodel na votli cilindrični nogi in zajemalk z dulci. Lasinjska kultura je poleg v Sloveniji znana še na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v severozahodni Hrvaški ter zahodni Madžarski.

Tudi srednjeveški ostanki
Poleg sledov iz bakrene dobe (3800 pred našim štetjem) so arheologi našli tudi ostanke precej mlajšega obdobja – zgodnjega srednjega veka. Iz 8. stoletja so se tako ohranili glinasti lonci, izdelani prostoročni in dodelani na lončarskem vretenu, steklene jagode, koščen obesek, okrašen z vrezom ribje kosti, avarski pasni okovi in bronasta pasna spona.