Doslej še nepoznano sliko, ki spominja na Caravaggievo delo, so odkrili v cerkvi v Rimu in je v lasti jezuitov. Strokovnjaki še ugotavljajo, ali je slika res nastala pod čopičem mojstra, čigar umetnost zaznamuje značilen chiaroscuro, baročna dramatičnosti in izraziti realizem oziroma ponekod za okus takratnih cerkvenih naročnikov že kar pretirani naturalizem.
Na novo odkriti sliki je upodobljen sv. Lovrenc, ki je umrl mučeniške smrti na žareči rešetki. Umetnostnim zgodovinarjem je delo zadišalo po Caravaggiu zaradi načina uporabe svetlobe in temnega ozadja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po besedah umetnostne zgodovinarke Lydie Salviucci Insolera atribucija Caravaggiu še ni potrjena. "Kar je gotovo, je, da je slika stilistično 'brez greha'...kar je očitno, je uporaba svetlobe in temnega ozadja...." Kot je še pojasnila, kaže slika pomembne podobnosti z več Caravaggievimi deli, na primer Spreobrnjenjem sv. Pavla, Mučeništvom sv. Mateja in Judito, ki obglavlja Holoferna, vsa hranjena v cerkvah in muzejih Rima. Na delo so naleteli ravno pri pripravi razstav, s katerimi želijo primerno počastiti 400-obletnico Caravaggieve smrti.
Mojster, ki je previharil evropsko slikarstvo
Ravno z dramatično uporabo svetlobe in močnimi svetlobnimi kontrasti je Caravaggio (1571-1610)ob težnjah Cerkve, da reformira slikarstvo in ga po navodilih Ingacija Loyolskega bolj približa gledalcem oziroma vernikom, tako da nagovori vsa njihova čutila, revolucioniral italijansko slikarstvo. Njegov vpliv pa je segel daleč prek meja Apeninskega polotoka, od Španije na jugu do flamskih in holandskih dežel na severu.
Pretepač z neverjetnim likovnim talentom
Caravaggio oziroma Michelangelo Merisi, kakršno je bilo njegovo pravo ime , je deloval v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji. Njegov sloves ni bil povezan le z njegovo slikarsko spretnostjo, ampak je bil poznan tudi po svojem naglem temperamentu, ki ga je pogosto spravil v pretepe, v enem od teh pa naj bi celo nekoga ubil. Zaradi tega se je bil prisiljen umakniti iz Rima in bežati proti jugu.