Michelangelo Merisi da Caravaggio (1573-1610) je deloval v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji. Razvil je značilen osebni slog z dramatičnimi svetlobnimi kontrasti, čvrstimi barvami in občutkom za podrobnosti. Foto:
Michelangelo Merisi da Caravaggio (1573-1610) je deloval v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji. Razvil je značilen osebni slog z dramatičnimi svetlobnimi kontrasti, čvrstimi barvami in občutkom za podrobnosti. Foto:
V galeriji borghesa hranijo znanega Caravaggiovega Davida z Goljatovo glavo. Kot menijo nekateri strokovnjaki je mogoče obrazu Goljata mogoče razbrati umetnikove poteze. Foto: Wikipedia

Ob 400. obletnici umetnikove smrti so v rimski galeriji Borghesa in treh rimskih cerkvah pripravili poseben program; v noči z današnje sobote na nedeljo bodo vrata omenjenih ustanov odprta vso noč. Poleg petih Caravaggievih mojstrovin iz zbirke galerije Borghese bo v galeriji mogoče videti še štiri mojstrovine iz treh drugih vidnejših rimskih galerij; sliki Judita obglavlja Holoferna in Narcis ter dve upodobitvi Janeza Krstnika.

Vso noč bodo odprte tudi cerkve San Luigi dei Francesi, kjer hranijo slike Mučeništvo sv. Mateja, Sv. Matej in angel ter Poklicanje sv. Mateja, cerkev Sant'Agostino, kjer je mogoče občudovati Caravaggievo sliko Madonna di Loreto in cerkev Santa Maria del Popolo, kjer je mogoče videti Križanje sv. Petra in Spreobrnenje sv. Pala.

Razvpit v času življenja, pozabljen po smrti
Po različnih zgodovinskih zapisih je bil rojen leta 1571 ali 1573, zadnjih nekaj let življenja pa naj bi preživel na begu pred roko pravice. Caravaggio je namreč poleg slikarskih dosežkov slovel tudi po divjem življenjskem slogu, pogosto se je zapletal v prepire in se večkrat znašel v zaporu. Leta 1606 je celo ubil človeka, zaradi česar so na njegovo glavo razpisali nagrado.

Njegovi ostanki naj bi ležali v neoznačenem grobu skupaj z 200 drugimi na cerkvenem pokopališču v obmorski vasici Porto Ercole, nato pa so jih leta 1956 izkopali in jih spravili v kostnico. Nedavno so v neki cerkvi v Toskani odkrili človeške ostanke, za katere je skoraj gotovo, da pripadajo velikemu slikarju.

Igra svetlobe in sence
Caravaggio je bil znan po slikarski tehniki chiaroscuro - pri tej metodi gre za ostre kontraste med svetlobo in senco. Ta tehnika je odločilno zaznamovala smer, v katero se je razvijalo baročno slikarstvo. Njen vpliv je viden pri delih Rubensa, Berninija, Rembrandta in drugih umetnikov generacije, ki so jim rekli tudi "carravagisti".

Številni poznavalci umetnosti imajo Caravaggia za začetnika modernega slikarstva. V Italiji so leto 2010, ko mineva 400 let od njegove smrti, razglasili za Caravaggievo leto.