Oktobra lani so iz muzeja izginile Harlekinova glava (Picasso), Waterloojski most in Most v Charing Crossu (Monet), Bralka v belem in rumenem (Matisse), Dekle pred odprtim oknom (Gauguin), Ženska z zaprtimi očmi (Freud) in avtoportret Meyerja de Haana. Za tatvino dolžijo pet Romunov, ki jim zdaj sodijo v Bukarešti; eden izmed njih, Radu Dogaru, pa je zdaj sporočil, da so pripravljeni vrniti pet od sedmih slik, a želijo, da se jim sodi na Nizozemskem.

Slike končale v peči zakotne vasi?
A v resnici ni jasno niti, ali tatovi slike še imajo. Za dodaten zaplet je namreč poskrbela najdba na domu enega izmed Romunov v vasi Carcaliu na vzhodu države, kjer so februarja v peči našli ostanke platna in barve. Olga Dogaru, mati glavnega osumljenca, je priznala, da je nekaj slik sežgala, a je pozneje svojo izjavo preklicala. Forenziki za zdaj niso pripravljeni povedati, kako daleč so prišli z ugotovitvami.

Rop izpeljali v treh minutah
Maria Varsi, odvetnica enega izmed osumljencev, je povedala, da se ji zdi verjetno, da so slike nedotaknjene. Njihova vrednost sicer znaša okoli 18 milijonov evrov, kar je bistveno manj od prvotnih navedb, da je bil muzej oškodovan za 200 milijonov evrov. Drži pa, da je bila to največja kraja umetniških del na Nizozemskem po letu 1991, ko je iz Van Goghovega muzeja v Amsterdamu izginilo 20 slik. Tatovi so rop izpeljali v vsega treh minutah, tik preden se je zdanilo.

Nekaj mesecev pozneje so se slike pojavile, ko je Mariana Dragu, kustosinja v romunskem Narodnem umetnostnem muzeju, prejela prošnjo prijatelja, naj si ogleda nekaj slik, ki jih je nameraval kupiti.