Namen prireditve, ki bo v avstrijski prestolnici potekala do 10. oktobra, je torej razvijanje in spodbujanje komunikacije med domačimi in tujimi umetniki, galeristi, profesorji in študenti, priznanimi institucijami in alternativnimi prostori ter prebivalci mesta in turisti, je zapisano na spletni strani bienala. Iz Slovenije se bosta bienala udeležila skupina son:DA in Novomeščan Branko Suhy, sicer redni profesor za grafiko na ljubljanski ALU, ki se je pred leti med drugim študijsko izpopolnjeval tudi na dunajski Akademiji.

Ne vselej zveličavna tehnologija
Umetniški tandem son:DA svojo poetiko gradi v okviru sveta digitalnih tehnologij ter elektronskih zvokov in podob. Ker se Miha Horvat in Metka Golec vseeno ne navdušujeta pretirano nad neskončnimi možnostmi novih tehnologij, se v svojem delu teh področij lotevata precej kritično in ironično: stalno množenje novih tehnologij in njihovih učinkov se spreminja v hrup, tako kot je dejanski fizični prostor natrpan z električnimi žicami, kabli in skladovnico računalniške opreme, ki je včasih veljala za najnovejšo, najprodornejšo tehnologijo.

Po stopinjah Carigrada in Tirane
Nastanek Dunajskega bienala so spodbudile podobne prireditve v Carigradu, Pragi in Tirani, ki so bili v zadnjih treh letih organizirani poleg seveda že tradicionalnega Bienala v Benetkah. Organizatorji verjamejo, da lahko z organizacijo bienala zgradijo učinkovito platformo za sodobno umetnost tudi na Dunaju.

Z bienalom želijo organizatorji okrepiti komunikacijo znotraj umetniške scene. Doseči želijo zbliževanje pomembnejših studiov, odprtih prostorov, galerij na prostem (off-space) in priznanih institucij ter ustvariti nove povezave. Različne lokacije bienalskih dogodkov bodo omogočile poseben način dojemanja umetnosti, Dunaj pa bo z bienalom postal zanimiv tudi za kratke jesenske izlete. Tujim gostom bo dogodek odprl nove poglede in nove možnosti za raziskovanje mesta, so prepričani organizatorji.

70 umetnikov brez omejitev
Tema bienala ni določena. Bienalske razstave in druge prireditve bodo v nacionalnih in mednarodnih paviljonih, teme posameznih paviljonov bodo določili njihovi koordinatorji. Na bienalu bodo zastopani vsi mediji. Na 1. dunajskem bienalu bo sodelovalo več kot 70 umetnikov iz Avstrije, Bolgarije, Danske, Hrvaške, Francije, Finske, Gruzije, Madžarske, Nemčije, Rusije, Velike Britanije, Italije, Poljske, Slovaške, Slovenije, Švice in od drugod.