Mia Oremović se je rodila 31. julija leta 1918 v Požegi. Kljub nasprotovanju staršev se je odpravila na študij igre v Zagreb, kjer se je učila pri znanem Branku Gavellu. Njena gledališka kariera je dobila prve večje zagone v štiridesetih letih, postala je redna članica drame zagrebškega HNK-ja, od leta 1953 pa je igrala na odru Dramskega gledališča, danes Gavella. Kot svobodna umetnica je začela ustvarjati leta 1967, nazadnje pa nastopala pred štirimi leti, poroča Jutranji list.
Talent Oremovićove so hitro prepoznali tudi filmski režiserji, preboj pred kamero pa ji je omogočil Vatroslav Mimica leta 1952 z vlogo v filmu U Oluji. Sledile so številne vloge tako v filmu kot na ogledališkem odru. Med drugim je nastopila v Našem malem mestu, Kapelskih kresovih in tudi pri nas priljubljenih Smogovcih. Leta 1958 je osvojila prvo zlatno areno za vlogo v filmu Imam dvije mame i dva tate.
Zadnja vloga pred šitirmi leti
Čeprav je zadnja leta živela umaknjena od javnosti, občinstvo ni pozabilo na njeno izvrstno, predano igro, polno avtoironije. Hrvaški mediji jo opisujejo kot svojevrstno umetnico, ki se je zavedala nadarjenosti in bila zaljubljena v svoje delo. Leta 1996, ko je imela za seboj že zavidanja vredno kariero, je prejela nagrado Vladimirja Nazorja za življenjsko delo, igrala pa vse, dokler je imela moč za to. Svojo zadnjo vlogo je odigrala leta 2006 v filmu Ajde dan, prođi.