Po pisanju Primorskega dnevnika je bil slikar Grom na Trst in Slovence vedno navezan, v domače kraje pa se je vračal tudi dvakrat letno. Likovno pot je začel s študijem na akademijah za likovno umetnost v Perugii, Rimu in Benetkah, kjer je diplomiral leta 1944, v Münchnu in Benetkah pa se je nato specializiral v uporabni umetnosti. Veliko je potoval in nekaj časa preživel v Pragi, Trstu, Zagrebu, Subotici, Ljubljani, Beogradu in na Ptuju ter poučeval v Trstu in New Yorku.
Z nekaterimi tržaškimi slovenskimi umetniki je leta 1949 začel razstavljati v tržaški galeriji Scorpione, njegova dela pa so bila na ogled v vseh pomembnejših italijanskih mestih. Razstavljal je tudi v nekdanji skupni državi, v Nemčiji, Španiji, Avstriji, Švici, Sloveniji, Bolgariji, v Izraelu, na Japonskem in v ZDA.
Leta 1957 je ustvarjal batike, vedute, krajine in žanrske prizore ter se posvečal grafičnemu oblikovanju in knjižni ilustraciji, po odhodu v ZDA pa je izvedel tudi številne posege za arhitektonske objekte, palače, nakupovalna središča, trge, sakralno arhitekturo, vitraže in okrasne mozaike.
Gromova dela hranijo v zbirkah v Narodni umetnostni galeriji v Rimu, v muzeju Revoltella v Trstu, v Narodni galeriji v Beogradu, v Moderni galeriji v Ljubljani, v muzeju Cincinnati Art Museum, v muzeju Guggenheim v New Yorku, v zbirki White House Art Collection v Washingtonu in v vrsti drugih, tudi zasebnih zbirk.
Za bogat ustvarjalni opus, s katerim je vseskozi opravljal poslanstvo ambasadorja odličnosti in umetnosti slovenske kulture, je leta 2011 prejel odlikovanje slovenskega predsednika Danila Türka. Lani so mu v Trstu pripravili obsežno retrospektivno razstavo ob priložnosti nastanka stalne zbirke del, ki jih je umetnik podaril pokrajini Trst.