To je tudi mesec, ko smo spet radi zunaj, na vrtu, v mestu, a se ob hladnih večerih še vedno zatečemo v svoja domovanja. S to mislijo je nekako zastavljen tudi marčevski program radijskih iger na Prvem in Arsu. Ob mesečnem Ciklu radijskih iger za otroke Borisa A. Novak ob njegovi nedavni 70-letnici in dveh premierah – Sartrova Zaprta vrata in Proge Helene Šukljan – pa v želji čim širših razmislekov o prostoru in času, v katerem živimo, ponuja razgibano tematsko krajino od komedije do satire, od socialne do tezne drame. Slušne igre namreč z zvokom izostrijo naša miselna čutenja in so prav zato lahko tako dragoceni sopotniki te nenavadne "nove stvarnosti", v kateri živimo in se z njo, vsak na svoj način, tudi spopadamo. Morda bo ta "stvarnost" vsaj nekoliko razumljivejša prav ob radijskih igrah …

Sveti Florjan za začetek marca
V soboto na Prvem marec pomenljivo začenja kratka igra Svet' Florjan, pomagaj nam. Igra je pravzaprav priredba Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Cankarjev pogled na dvojno moralo te doline v priredbi Aleša Jana še stopnjuje že tako groteskno razpoloženje v drami. V takšen položaj pa bi lahko posegel le še odrešitelj z neba, patron slovenske doline, sveti Florjan.

Samosvoja poetičnost Borisa A. Novaka v radijskih igrah za otroke
Marčevska nedeljska jutra na Prvem bodo v znamenju Cikla radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka. Slovenski pesnik, dramatik in univerzitetni predavatelj Boris A. Novak se je leta 1953 rodil v Beogradu. Velja za enega pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev z izrazito samosvojo poetiko. Pri ustvarjanju za otroke in mlade namreč izhaja iz misli, da zven besed poméni in pomèn zveni. Novakova želja je, da bi se kljub svoji odraslosti čim bolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed, s tem pa tudi sebe vračal v otroštvo. Prav ta igra ga dela izrazito posebnega in v izrazu brez dvoma nadčasovnega. Novakov opus so pomembno zaznamovale tudi izvirne lutkovne in radijske igre. Pet teh je v svojevrstni mesečni krog sklenil režiser in redaktor Klemen Markovčič.

Prvi iz tega marčevskega cikla, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič, stopajo na pot Prizori iz življenja stvari iz leta 1991 v režiji Irene Glonar. Igra je nekaj posebnega. V njej namreč ne nastopajo niti ljudje niti živali, pač pa samo stvari. Ob tem se seveda vprašamo, ali je igra samo o stvareh lahko zanimiva?

Zvestoba visokim moralnim načelom
Ismena: Bedna misel: lépo je, kar je lepó za vse!

Ko je ta misel gola, se sliši karseda vsakdanje:

pazi nase, skrbi zase, zunaj mene pa naj gre,

kot pač že gre. A svet je takšen, da

kdor išče s celim srcem, s celo mrežo svojih žil,

temu zanesljivo na hrbet pade bič,

kdor pa je za lepó na sploh, za prav na sploh,

komur torej ni za nič, ta zanesljivo prejme svoj cekin.

(Ismena v drami Antigona Dominika Smoleta iz leta 1960.)

V terminu ponedeljkove radijske igre na Arsu je našla svoje mesto Antigona Dominika Smoleta. Drama je nastala v času, ko so se v jugoslovanski in slovenski socialistični družbi začela na novo in ne brez političnih odporov odpirati vprašanja posameznika in njegovega svobodnejšega odnosa do političnega sistema. Del takratnih intelektualcev si je namreč prizadeval postati sogovornik vladajoči partiji, česar pa jim ta neposredno ni pustila. Zato je svojo identiteto poiskal v moralni superiornosti in zvestobi visokim, nemalokrat zelo abstraktnim moralnim načelom. Smoletova Antigona je to duhovno razpoloženje ujela v celoti, njeno moralistično in sentimentalno humanistično sporočilo pa blaži in plemeniti avtorjeva ironija. Ob tem je pomembno ključno dejstvo, da je Smole argumente posameznika in oblasti tehtal, oblikoval skrbno, nepristransko v prostem verzu in briljantnem slogu. Fabula sloni na starogrškem mitu. V bratomorni vojni padeta Polineik in Eteokles. Prvi obvelja za izdajalca, drugi za junaka. Novi tebanski kralj Kreon v skladu z običaji ukaže, naj izdajalčevo truplo zgnije pred obzidjem, junakovo pa naj bo pokopano z vsemi častmi. Temu se upreta sestri bratov Antigona in Ismena, sklicujoč se na še starejši zakon, po katerem morajo biti pokopani vsi mrtvi. Bo obveljal moralni zakon ali zakon države? To je bilo izhodišče že Sofoklejeve tragedije in je tudi izhodišče Smoletove, le da je Smole obogatil svojo igro še z dramaturško iznajdbo – naslovna junakinja, Antigona, se namreč v drami sploh ne pojavi, o njenih mislih in dejanjih govorijo drugi, s tem pa je njena misel še bolj prisotna in aktualna.

Igro je leta 2005 zrežirala Irena Glonar, v vlogi Ismene pa nastopa Maša Derganc.

Metafora o konformizmu
Junak torkove igre Hiša na Prvem je človek brez svojega lastnega obraza, ki ne spreminja le oblek, temveč tudi obraz glede na obleko in obraz vsakokratnega šefa. Znajde se v položaju, ko bi moral poiskati svoj pravi obraz, pa ga med zavrženimi in zaprašenimi obličji ne najde več. Metafora o konformizmu je pisana z ironijo in humorjem, kar le še poudarja njeno satirično ost.

Igra iz leta 1965 v režiji Rosande Sajko po predlogi Smiljana Rozmana je tudi poklon dramskemu igralcu Juriju Součku, ki se je januarja 2024 poslovil od tega sveta, nam pa zapustil neverjetno dediščino, več kot 600 vlog, s čimer je tudi dramski igralec z največjim radijskim opusom vlog pri nas.

Izigrana dobrohotna gesta
V sredini kratki radijski igri Beležnica na Arsu se mlajši moški iz sočutja do starejše gospe odloči, da jo bo, čeprav bo zaradi tega zamudil igro odbojke, odpeljal do njenega doma. A ni vse tako, kot se zdi na prvi posluh.

Igro po zgodbi Ane Svetel je leta 2020 zrežiral Klemen Markovčič, v osrednjih vlogah pa nastopata Marinka Štern in Benjamin Krnetić.

Eko-drama s prvinami medijske kriminalke
V četrtkovem terminu radijske igre na Arsu bo svoje mesto spet našel Privid na rdečem otoku, po predlogi in režiji Igorja Likarja. Gre za napeto zgodbo o usodi profesorja morskih ekosistemov in njegovih dveh asistentov. Ti postanejo žrtve prikrivanja resnice o nenadnem pojavu neznane halucinogene sluzi v morskih globinah, kot neželene priče v spopadu med represivnim in naprednim pa so izolirani in odstranjeni. V igro je tematsko vključen tudi radio. Ta namreč namesto sredstva za razkrivanje dejstev postane zelo priročno orodje za manipulacijo javnosti in prikrivanje dejstev. Medij torej, ki zlahka zabriše mejo med resničnostjo in fikcijo, dejstva predstavi tudi kot izmišljeno zgodbo, dokumentarne posnetke pa, če je treba, predvaja kot za-igrano igro. Igra bo predvajana v počastitev dolgoletnega režiserja Uredništva igranega programa Igorja Likarja, ki bo prvi teden marca prejel priznanje Radiotelevizije Slovenija za življenjsko delo.

Satira na čezmerno starševsko skrb
Grlovka, tokratna sobotna kratka radijska igra na Prvem, je satira o čezmerni starševski skrbi za otroka, ki po navadi naredi iz muhe slona. Čeravno v času še vedno permisivne vzgoje to lahko zveni tudi precej anahronistično.

Po istoimenski satiri Marka Twaina jo je leta 1998 zrežiral Aleš Jan.

Ko se zgladijo vsa nasprotja v enotno ubranost
Prvi marčevski teden v nedeljo na Prvem sklepa druga iz mesečnega Cikla radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka. Igra V ozvezdju postelje nenavadno prepleta življenjske izkušnje našega vsakdana s predstavami o veselju in sanjskem svetu, v katerem se zgladijo vsa nasprotja v enotno ubranost. Kot v melodijo ene same, lepe pesmi, ki bo gotovo dobrodošla vsem malim in velikim otrokom. V deželo zaželene miline in sreče s svojimi podobami in spevi namreč ponese prav vsakogar.

Igro iz leta 1977 je zrežiral Aleš Jan.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365.