Zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je spregovoril o "edinstveni usodi" pokojnega pisatelja, ki umrl v nedeljo. Solženicin, ki je opisoval usodo ljudi, zaprtih v gulagih, "je bil osebnost z edinstveno usodo, čigar ime bo ostalo zapisano v ruski zgodovini", je dejal Gorbačov. "Tako kot milijoni državljanov je tudi Solženicin živel v težkih časih. Bil je eden prvih, ki je govoril o nečloveškem stalinističnem režimu in o ljudeh, ki so ga izkusili, a se niso zlomili," je dodal.

Ruski premier Vladimir Putin je v izjavi za javnost sporočil, da je smrt Solženicina "velika izguba za vso Rusijo". "Ponosni smo, da je bil Aleksander Isajevič Solženicin naš rojak in sodobnik. Spominjali se ga bomo kot močne, pogumne osebe z izjemnim dostojanstvom," je poudaril. Sožalje svojcem ob smrti Nobelovega nagrajenca je poslal tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Ob tem je v telegramu pisateljevi družini zapisal, da je bil Solženicin "eden največjih mislecev, pisateljev in humanistov 20. stoletja, čigar izguba je za Rusijo in ves svet nenadomestljiva".

Ruska pravoslavna cerkev je pisatelja označila kot vodilnega misleca za prihodnje generacije in vzor notranje svobode in človeškega dostojanstva. Globoko verni nobelovec je Rusiji zapustil bogato dediščino, je sporočil tiskovni predstavnik cerkve Vsevolod Čaplin in poudaril, da Solženicin ni le kritiziral družbe, ampak je pokazal tudi praktično pot za njen razvoj.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je Solženicina označil za "eno največjih vesti Rusije 20. stoletja". "Njegova nepopustljivost, njegovi ideali in njegovo dolgo, dogodkov polno življenje so iz Solženicina naredili junaka iz romana, dediča Dostojevskega. Solženicin sodi v panteon svetovne zgodovine," je dodal.

Spominu na ruskega pisatelja se je poklonila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ob čemer je izrazila mnenje, da je "prek svojega dela odigral ključno vlogo pri strmoglavljenju komunističnega totalitarnega sistema". Kot je še sporočil njen tiskovni predstavnik Thomas Steg, je Merklova, ki je odrasla v komunistični vzhodni Nemčiji, svoje sožalje izrazila v pismu Medvedjevu.

Na smrt Solženicina se je odzval tudi nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac, ki je pisatelja označil za "borca za resnico" in "dediča velikanov ruske literature in izjemnega zgodovinarja". "Aleksander Solženicin nam bo ostal v spominu kot intelektualec, ki nam je ponudil pričanje, obarvano s trpljenjem in oster in točen pogled na tragedije totalitarizmov 20. stoletja," je še povedal Chirac.

Švedski zunanji minister Carl Bildt je medtem v poklonu "enemu velikih pisateljev naše dobe in osrednji osebnosti tragične ruske zgodovine 20. stoletja" zapisal, da je znal ruski romanopisec, ki je Nobelovo nagrado prejel leta 1970 v Stockholmu, "bolje kot kdor koli drug v svojih knjigah zajeti stalinistični pekel Sovjetske zveze".