Filmski režiser Pedro Almodovar opozarja, da ne gre za politično vprašanje, ampak zgolj za vprašanje človečnosti. Foto: EPA
Filmski režiser Pedro Almodovar opozarja, da ne gre za politično vprašanje, ampak zgolj za vprašanje človečnosti. Foto: EPA
Mesto množičnega grobišča
Na tisoče žrtev španske državljanske vojne kljub številnim pobudam sorodnikov žrtev v zadnjih letih, da bi našli poslednje počivališče in posmrtne ostanke svojih bližnjih, še vedno leži v neoznačenih grobiščih. Med več kot 114.000 pobitimi ljudmi je bil tudi slavni pesnik Federico García Lorca, za katerega so verjeli, da naj bi ležal v parku Federica Garcíe Lorce v Alfacarju v Granadi, a so lanska izkopavanja pokazala, da je treba posmrtne ostanke enega največjih lirikov 20. stoletja iskati drugje. Foto: EFE

V skupini umetnikov najdemo režiserja Pedra Almodovarja in še enega oskarjevca, Javierja Bardema, poleg njiju pa še nekaj drugih igralcev, glasbenikov in pisateljev, ki nasprotujejo aprilski odločbi vrhovnega sodišča, da je treba soditi vrhovnemu sodniku Baltasarju Garzonu, ker naj bi zlorabil položaj. To naj bi storil, ko je odprl preiskavo o zločinih iz obdobja Francovega vladanja, čeprav je parlament leta 1977 sprejel amnestijo za vse vpletene v zločine oblasti.
Video pripoveduje o 15 možeh in ženah, ki so jih Francove sile ubile med državljansko vojno med letoma 1936 in 1939, a njihovih posmrtnih ostankov niso nikoli našli. Skupina pod motom Kultura proti nekaznovanosti zahteva opustitev obtožb proti Garzonu, od vlade pa pričakuje, da si bo bolj prizadevala za iskanje posmrtnih ostankov nasprotnikov Francovega režima, ki so razsuti v množičnih grobiščih po vsej Španiji.
Almodovar: Gre za vprašanje človečnosti
Za Almodovarja, režiserja filmov, kot so Zlomljeni objemi, Govori z njo in Vse o moji mami, je bilo snemanje filma zelo čustvena izkušnja."Ne gre za politično vprašanje, temveč za vprašanje človečnosti," je svoje misli zapisal Almodovar, sporočilo pa je prebrala režiserka videa Azucena Rodriguez, ki je bila tudi sama zaprta med Francovim režimom. Projekcije videa se je udeležila peščica sorodnikov žrtev, ustvarjalci pa so ga posredovali španskim TV-postajam.

Žrtvam je treba dati glas
Pri iskanju grobov žrtev bližnjim umrlih pomaga Združenje za ohranitev zgodovinskega spomina, ki ocenjuje, da je bilo ubitih in v množične grobnice zakopanih približno 114.000 ljudi. Medtem ko je Francova oblast častila svoje mrtve privržence, je levičarske nasprotnike pustila ležati v neoznačenih grobovih. "Pomembno je tem ljudem dati glas. In odločitev vrhovnega sodišča ogroža demokracijo," je prepričan predsednik združenja Emilio Silva.
Preiskavo o zločinih in izginotjih ljudi med obdobjem Franca je sodnik Garzon sprožil leta 2008, torej leto zatem, ko je aktualna socialistična vlada z zakonom obsodila diktaturo. Vendar je, potem ko so državni tožilci in konservativni politiki izpodbijali njegovo jurisdikcijo, preiskavo opustil. Sicer še ni znano, kdaj se bo začel proces proti Garzonu, ki bi se lahko izognil zaporni kazni, grozi pa mu suspenzija do 20 let. Za 54-letnega sodnika bi to verjetno pomenilo konec kariere.