Na slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega je potekala podelitev letošnjih Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Čeprav bi morali nagrajenci ostati skrivnost do zadnjega hipa, pa so tudi letos z objavami številni "pohiteli": dobitnika Prešernove nagrade sta letos akademik Pavle Merku in pisatelj Vladimir Kavčič, nagrajenci Prešernovega sklada pa pesnik Vladimir Kos, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, gledališki režiser Jernej Lorenci, režiser Jože Možina, Slovenski tolkalni projekt (krajše SToP) ter igralka Vesna Pernarčič.

Kavčičeva budnica narodove zavesti ...
"Slovenija se je znašla v položaju, ko ni sposobna preživeti lastnega prebivalstva. Številni odhajajo s trebuhom za kruhom v tujino, še posebej mladi. (...) V takšnem stanju bosta v kratkem ogrožena slovenski jezik in kultura; debata o nujnosti univerzitetnega študija v angleščini se je tako že začela," je v svojem kritičnem govoru, v katerem je podčrtal nekaj najbolj perečih socioekonomskih težav slovenske družbe, poudaril Kavčič. "Od nas samih je odvisno, ali se bomo za hip ustavili in se vprašali, kaj sploh hočemo, kakšna naj bosta naši kulturna in civilizacijska prihodnost - ali se bomo še naprej prepuščali toku pa naj se z nami zgodi, kar se ima zgoditi?" Kavčič je za konec situacijo ponazoril s primerom slovenske stranke, ki ima za dobro plačana mesta evropskih poslancev evidentiranih 42 članov, nima pa kandidata za zdravstvenega in gospodarskega ministra doma. Izjava je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sprožila velik aplavz.

... in ganljiva Merkujeva izpoved
Če je bil Kavčičev zahvalni govor kritično uperjen v družbo, pa je Pavle Merku z Gallusovo dvorano (in Slovenijo) delil intimnejša občutja ob prejetju visokega priznanja. "Leta 2004 sem dokončal svojo zadnjo skladbo. Naslednje jutro sem se zbudil in začutil, da z mojimi možgani nekaj ni več v redu. Naslednjih deset let sem se samo zdravil; od takrat ne smem brati, delati, gledati televizije ... Že deset let se spominjam samo, kako sem bil nekoč srečen. Zadnji mesec sem spet garal: štiri tedne že odgovarjam časnikarjem; od tega sem utrujen, ampak presrečen zaradi nagrade, ki mi je nihče ni bil dolžan dati. Spet se počutim srečnega, 'magari' samo za en dan. Umrl bom srečen."

Minimalističen koncept
Pod režijo in scenografijo proslave z naslovom Živeti umetnost - presegati čas se je podpisal Matej Filipčič. Letošnja slovesnost je izpostavila predvsem lavreate, ki so s svojim delom zaznamovali naš čas in v njem ustvarili prepoznavne umetniške presežke. Dogajanje se je zgostilo na preprostem okroglem odru s simboliko ure, na katerem so krožila imena nagrajencev, s tematiko časa zapisana v večnost. Edini drugi okras minimalističnega odra so bili v središče dogajanja uperjeni "žarki".

Na slovesnosti, ki sta jo vodila radijska voditelja Maja Moll in Igor Velše, so med drugimi nastopili igralka Silva Čušin, ki je interpretirala Zdravljico, Simfonični orkester RTV Slovenija in Slovenski tolkalni projekt (SToP) pod vodstvom dirigenta En Šaa. Pod glasbeni program večera se je podpisal skladatelj Lojze Lebič.

Še pred samo slovesnostjo je veliko prahu dvignila odločitev upravnega odbora Prešernovega sklada, da podeli nagrado kandidatu, ki ga strokovna komisija ni uvrstila v končni izbor, in sicer Jožetu Možini za dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj. Člani strokovne komisije za scensko umetnost s prvopodpisano in predsednico komisije Natašo Barbaro Gračner so zaradi odločitve upravnega odbora podali odstopno izjavo.
"Drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blódi"
Zbrane v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je nagovoril tudi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj; v svojem slavnostnem nagovoru je citiral uvodne verze sedme Prešernove gazele ("Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; / eden hvali in spet drugi vpije: "fej te bódi!") in se s tem dotaknil celotne "afere" okoli podelitve nagrade Jožetu Možini. "Vedno se najde kakšen nergač, ki odpre vprašanje ukinitve Prešernovih nagrad. Toda ali ne bi s tem ukinili najžlahtnejšega priznanja slovenski kulturi in umetnosti? Bi se jim res odrekli samo zato, ker nekateri ne prenesejo določenih obrazov?"

Kljub do kulture neprijaznih gmotnih razmer ljudje potrebujejo njene "izdelke", je opozoril Bogataj, ki je prepričan, da živahna debata glede nagrajencev potrjuje le, da je kultura dinamičen pojav. Kot se spreminjajo družba in odnosi v njej, bi se morale spreminjati tudi njene nagrade, je pripomnil in s tem namignil na morebitno spremembo v sistemu podeljevanja nagrad v prihodnjih letih. Svoje mesto, o katerem bi odločale samostojne komisije, bi morali tako imeti tudi filmsko, oblikovalsko ali prevajalsko področje, je prepričan Bogataj.