V kraju Pömmelte gre za arheološko najdbo, ki je v marsičem podobna najdbam v britanskem Stonehengeu. Podobnosti z britansko znamenitostjo so tudi v samem spomeniku. Tudi v Pömmelteju so arheologi odkrili krožno strukturo iz palisad, jarkov in iz zemlje ustvarjenih zidov. Najdba je tako še en dokaz za to, da so bile krožne strukture kot oblika obrednih prostorov v bronasti dobi razširjene po večjem delu Evrope.

Strah pred ustavitvijo vesolja
Francois Bertemes z univerze Martina Lutra v Halleju to pojasnjuje s tem, da je šlo v primeru bronastodobnih ljudstev v Evropi za ljudstva agrarne kulture. Skupen jim je bil strah pred 'ustavitvijo vesolja'. Če bi se to zgodilo, bi se prenehala menjava letnih časov, kar bi pomenilo katastrofo za kmetijstvo in izbruh lakote. Veliki krogi, kot sta kroga v Stonehengeu ali Pömmelteju, tako govorijo o tem 'kozmičnem prastrahu', v njih pa naj bi potekali solarni obredi in opazovanje vesolja. Bertemes po poročanju časopisa Magdeburger Volksstimme govori tudi o možnosti, da je bil krog neke vrste sedež tamkajšnjih oblastnikov.

Ko umre sveto drevo
Krožna struktura v Pömmelteju naj bi nastala med letoma 2240 in 2000 pred našim štetjem, arheologi pa govorijo o ključni najdbi zadnjih petdesetih let na evropski celini, povezani s kulturo tretjega tisočletja pred našim štetjem. Morda se obeta še ena velika najdba. Poldrugi kilometer stran so namreč arheologi zasledili sledi še ene krožne strukture. Ključno vprašanje je, zakaj bi si bronastodobno ljudstvo dalo toliko dela, da bi v bližini obstoječega obrednega središča zgradilo še enega. Bertemes navede eno od možnih razlag. V agrarni kulturi bronaste dobe so izredno veliko vlogo igrala sveta drevesa - spomin na to se v nemški tradiciji čaščenja svetega nemškega hrasta daleč v 19. stoletje - in ko je kot obredno drevo izbrana rastlina odmrla, je bilo treba svetišče preseliti. "Zelo mogoče je, da so ljudje v takšnem primeru domnevali, da je magična moč svetišča izginila. In tako so svetišče na novo uredili v nekem drugem bližnjem kraju," pravi Bertemes.

Bronastodobna kultura s središčem v Úněticah
Najdbe v bližini Magdeburga dopolnjujejo znanje o zgodnji bronasti dobi, ki je trajala približno med letoma 2.200 in 1.600 pred našim štetjem. Območje okoli Magdeburga je bilo tedaj pod vplivom tako imenovane unetiške kulture, ki je ime dobila po pomembnih arheoloških najdiščih v češkem kraju Únětice severozahodno od Prage; ime se prvič pojavi v leta 1910 izdani knjigi Priročnik o češki arheologiji Karla Buchtla in Luborja Niederleja. Predmeti, značilni za najdišča iz tega obdobja, so trikotna bodala, ploščate sekire, zapestnice iz kamenčkov in puščične osti iz kremena. Ta unetiška kultura se časovno uvršča med dve zelo posebni obdobji; to sta starejše obdobje izdelovanja bronastih bokalov in poznejše obdobje kulture grobnih gomil.

Trgovanje z bakrom in soljo in razsipnost s čašami
Čeprav arheologi v tem obdobju v Srednji Evropi zaznajo več 'otokov' naselitve, domnevajo, da so med posameznimi naselitvenimi skupinami obstajale vezi. Povod zanje je bila predvsem trgovina, katere glavna predmeta menjave sta bila baker in sol. Trgovalo se je tudi z uporabnimi predmeti, za katere je pogosto značilno elaborirano okrasje. To je značilno tudi za številne čaše, ki so jih arheologi odkrili v Pömmelteju. Ravno te čaše govorijo o tem, da je bil krog iz Pömmelteja obredni prostor. le tako si je namreč mogoče razložiti, da so bile v zemljo zagrebene skoraj povsem nove čaše. Razširjeno je bilo verovanje, da je po uporabi v obredu čašo treba zavreči. To verovanje tako 'opravičuje' to bronastodobno 'razsipno' ravnanje z materiali, o katerem želijo arheologi v nadaljnjih raziskavah v okolici Magdeburga izvedeti še več.

Polona Balantič