Člani sveta s predsednikom Janezom Pipanom na čelu - Andrej Jemec, Mitja Čander, Drago Jančar in Lilijana Stepančič - so na seji v prostorih ministrstva za kulturo izpostavili potrebo po izostritvi prednostnih nalog pri nadaljnjem izvajanju nacionalnega kulturnega programa. Zdaj naj bi bilo "gorečih vprašanj" namreč toliko, da izgubljajo svojo ostrino.

Knjižnice naj ne kupujejo vsega!
Mitja Čander je opozoril, da je poročilo potrebno brati v skladu s proračunom, ki ga najbolj obremenjuje prav javni sektor, za nevladni sektor pa ostane le 15 odstotkov sredstev. Čander se je v svoji eksplikaciji osredotočil predvsem na področje knjige in pozdravil uvedbo knjižničnega nadomestila za pisatelje. Opozoril je na veliko odprtih vprašanj, kot so nejasna usoda študentskih založb, status producentov pri založništvu in še posebej knjižnic, ki od založb odkupijo kar 20 odstotkov knjig, njihova kakovost pa ni vedno v skladu z nacionalnim interesom.

Čander je opomnil še na pomembne premike, ki so se na področju kulture zgodili v mednarodni dejavnosti. V letu 2005 je bilo v primerjavi s preteklimi leti tudi več ciljnih razpisov in javnih pozivov, še vedno pa bi, tako Čander, slovenska kultura potrebovala agencijo, ki bi celovito koordinirala predstavitev slovenske kulture v tujini.

Knjige niso za okras
Drago Jančar se je z Mitjo Čandrom v marsičem strinjal in opozoril na pomen bralne kulture, ki da je v dokumentih ministrstva za kulturo obravnavana na zelo abstraktni ravni. Bralna kultura ni le bralna značka, meni Jančar, ki se zavzema za vzgojo bralcev, kajti brez njih je 4.000 knjig, kolikor jih vsako leto izide v Sloveniji, zaman.

Hramov umetnosti je premalo!
Andrej Jemec je med nujnimi nalogami omenil muzej sodobne umetnosti. Moderna galerija je premalo, sploh ker naj bi takšen center igral tudi vlogo kraja srečevanj in izmenjave mnenj. Z njim se je strinjala Lilijana Stepančič, ki je ob tem omenila nejasen status zasebnih galerij, saj država nima jasne politike, kako olajšati njihovo delovanje.

Na današnji seji so člani Nacionalnega sveta za kulturo podprli pobudo Arhitekturnega muzeja Ljubljana, ki želi, da se Plečnikova hiša in vrt ter župnijska cerkev z vrtom razglasijo za spomenike državnega pomena.