Zanimivi plavajoči oder na Bodenskem jezeru je zagotovo ena najatraktivnejših (resničnih) arhitektur, ki se je kadar koli znašla v filmih o Jamesu Bondu. Foto: EPA
Zanimivi plavajoči oder na Bodenskem jezeru je zagotovo ena najatraktivnejših (resničnih) arhitektur, ki se je kadar koli znašla v filmih o Jamesu Bondu. Foto: EPA
Dietrich Untertrifaller: Festspiel- und Kongresshaus Bregenz
Festivalna dvorana Dietricha Untertrifallerja prav z vsake strani ponuja drugačen pogled na izredno plastično pročelje stavbe. Vse skupaj dopolnjuje skulptura v obliki abstrahiranega torza, ki je v resnici obdelano drevesno deblo, kiparja Gottfrieda Bechtolda. Foto: Dietrich Untertrifaller
Peter Zumthor: Kunsthaus
Posebnost kulturnega centra arhitekta Petra Zumthorja je luskinasta fasada, skozi katero preseva svetloba iz notranjosti stavbe in ki ustvarja vtis 'megličavosti', 'nesnovnosti' stavbe. Foto: EPA
Auer-Weber-Assoziierte: ESO hotel
Zatočišče Bondovega sovražnika se skoraj zlije z atakamsko puščavo. Tudi v resničnem svetu. Foto: Auer-Weber-Assoziierte

Kot piše časopis The Guardian, ima švicarski režiser Marc Forster očitno izreden smisel za grajeno okolje, še posebej za arhitekturo, ki izhaja iz srednjeevropskega modernizma. Eno ključnih prizorišč filma Kvantum sočutja je tako festivalna dvorana v Bregenzu (Festspiel- und Kongresshaus Bregenz) avstrijskega arhitekta Dietricha Untertrifallerja, nič manj zanimiv ni bregenški kulturni hram (Kunsthaus Bregenz) Forsterjevega rojaka Petra Zumthorja, morda najbolj nenavaden pa je objekt, kjer se James Bond sreča s svojim ključnim sovražnikom in ki spopada, drugače kot žilavi in bistri vohun, ne preživi. Gre za stavbo ESO Parnal Residencia oziroma za objekt, pogreznjen v Marsovi podobno pokrajino sredi Čila, kjer bivajo astronomi, ki si želijo sredi puščave v miru opazovati vesolje. Stavba je delo nemškega arhitekturnega biroja Auer-Weber-Assoziierte. Oglejmo si torej pobližje vse tri objekte.
1. Festivalna dvorana v Bregenzu
Pri Festivalni dovrani v Bregenzu pravzaprav ne gre za popolnoma novo zgradbo bregenškega arhitekta Dietricha Untertrifallerja. Razgibani objekt, katerega ploske strehe so kot zgrajene za boje na strehi, ki ne smejo manjkati prav v nobenem filmu o Jamesu Bondu, je namreč predelava starejše in precej dolgočasnejše dvorane, ki so jo odprli leta 1979. Trenutni objekt odlikuje že omenjena razgibanost, kajti vsako izmed štirih pročelij je močno plastično, oblike pa se ne ponavljajo. Stavba je kompleks več dvoran oziroma prizorišč, med katerimi je morda najbolj nenavaden jezerski oder. Gre za na jezeru plavajoči oder in avditorij, ki izrašča iz festivalske stavbe. Ob tem odru in glavni notranji dvorani pa poteka kot neke vrste oglata cev ali podolgovati prizmi podobna struktura, ki na eni strani 'štrli' zunaj stavbe in 'obvisi' nad parkiriščem. Arhitekt je nenehno upošteval umestitev objekta ob jezero, zaradi česar stavbo odlikujejo številni panoramski pogledi, celotno arhitekturno kompozicijo pa dopolnjuje abstrahiranemu torzu podobna skulptura, ki je v resnici obdelano drevesno deblo, kiparja Gottfrieda Bechtolda.
2. Kunsthaus Bregenz
O svojem delu, Kulturnem centru v Bregenzu, je švicarski arhitekt Peter Zumthor, sicer rojak režiserja zadnjih dveh filmov o Jamesu Bondu Marca Forsterja, zapisal: "Na Kunsthaus se zliva svetloba Bodenskega jezera. Njegovo telo je iz steklenih plošč, jekla in njegova kamena masa je zgrajena iz vlivanega betona, ki določa strukturo in prostor notranjosti zgradbe. Ob pogledu od zunaj se tako stavba zdi kot svetlobno telo. V sebe vsrkava spreminjajočo se svetlobo neba in zadimljeno svetlobo ob mraku, nato pa svetlobo in barvo odseva in opazovalcu dopusti, da ob različnih pogledih, v različnih trenutkih dneva in ob različnem vremenu doživi vsakič nekaj novega." In tudi po sodbi drugih se bistvo Zumthorjeve bregenške arhitekture skriva v fasadi. Stavba je namreč strukturno preprosti kub, šele fasada, ki je zasnovana luskinasto, ji da neki poseben značaj. Med ploščami fasade in mejami objekta so nameščene tako imenovane servisne cone in strukture, ki pomagajo čistilcem, skozi plošče - 'luske' - pa po mraku preseva svetloba iz notranjosti in tako je s preprostim trikom poskrbljeno za vedno spreminjajočo se fasado.
3. Astronomska rezidenca v čilski puščavi
Skrivnostni Bondov vrhovni sovražnik - odigral ga je Mathieu Almaric - si je 'omislil' zelo 'šik' skrivališče. Namestil se je v imenitnem hotelu, ki ga je nemški arhitekturni biro s poslovalnicami v Stuttgartu in Münchnu Auer-Weber-Assoziierte zgradil sredi čilske puščave. Zgradba je bila zgrajena po naročilu Evropske organizacije za astronomska opazovanja na južni hemisferi ESO, ki v puščavi Atakama na 2600 metrih višine upravlja z enim največjih stacionarnih teleskopov na svetu. Objekt je sam po sebi popolnoma ustrezen za prizorišče skrivališča Bondovega sovražnika, kajti videti je skoraj kot kamuflažni objekt. Podolgovata zgradba v barvi puščavskega peska, ki ga obdaja, zapolnjuje globel med dvema puščavskima gričema in tako pravzaprav 'zapolni' pokrajino. Hotel je tudi prava oaza, saj se za njegovimi zidovi skriva bohotni vrt, še skoraj bolj pa očara ideja notranjosti, ki sledi arhitekturi puščavskih ljudstev, ki so si bivališča uredila v skalnatih votlinah.
Producent filma Kvantum sočutja Michael G. Wilson je o izbiri puščavskega hotela za prizorišče snemanja dejal: "Rezidenca observatorija Paranal je pritegnila pozornost našega režiserja Marca Forsterja in oblikovalca celotne produkcije Dennisa Gassnerja, in sicer tako zaradi svojega izjemnega dizajna kot tudi zaradi oddaljene lokacije v puščavi Atakama. To je resnična oaza in izvrstno skrivališče za Dominica Greena, našega zlikovca, katerega v novem filmu zasleduje James Bond."
Polona Balantič