Oglas
V zadnjem letu dni pa se je med britanskimi arhitekti najbolj izkazal Richard Rogers. Za novi terminal madridskega letališča Barajas mu je namreč Kraljevi institut britanskih arhitektov (Royal Institute of British Architects) podelil Stirlingovo nagrado. Institut v sodelovanju z revijo The Architects Journal nagrado vsako leto podeli arhitektu ali kolektivu arhitektov, ki so avtorji najboljšega v zadnjem letu uresničenega arhitekturnega projekta. Za načrtovanje novega škotskega parlamenta je nagrado lani prejel arhitekt Enric Miralles.
Spektakel z več perspektivRichard Rogers, ki si je s snovanjem zanimive arhitekture prislužil tudi že plemiški naziv in ki je na letošnjem 10. arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel zlatega leva za življenjsko delo, je tokrat prvič postal dobitnik nagrade, ki so jo poimenovali po Jamesu Stirlingu (1926-1992), enem izmed najbolj vidnih arhitektov obdobja postmodernizma. Žirija je v obrazložitvi izbire nagrajenca zapisala, da je Rogersov letališki terminal izredno spektakularna stavba, ki izgleda odlično prav iz vseh perspektiv. Naj se ji bližamo iz zraka, naj se proti njej vozimo z letališkim avtobusom, naj se premikamo po njeni notranjosti ... V vsakem primeru nas presenetijo razsežnost interiera in nenavadne arhitekturne rešitve.
Streha določi značaj terminala
Organske zaobljene oblike in na videz lahna valovita streha, podobna streham iz bambusa, ki jo podpirajo nagnjeni stebri, ki kot da kljubujejo gravitaciji, so morda najbolj prepoznavni znaki terminala, ki so ga v Madridu letos odprli z velikim pompom. Za postavitev tega obsežnega kompleksa, ki je obenem tudi simbol industrije potniškega letalskega prometa, je bilo odštetih kar milijardo evrov. Rogersova ekipa je veliko pozornost namenila "oskrbi" s svetlobo. "Pobočja" valovite strehe so predrli z velikimi elipsastimi okni, zaradi katerih potniki, ki morajo po več ur čakati na letališču, ne trpijo za občutkom tesnobe, ki v zaprtih letaliških čakalnicah, osiromašenih naravne svetlobe, pogosto napade tudi tiste, ki sicer nikoli ne trpijo zaradi klavstrofobijo.
Dobra letina Richarda Rogersa
Leto 2006 je bilo za Richarda Rogersa zelo uspešno. Isti teden, ko je bil na sporedu krst novega terminala letališča Barajas, je bilo namreč tudi odprtje novega valižanskega parlamenta v Cardiffu. Tudi novo shajališče valižanskih poslancev definira predvsem njegova nenavadna streha. Torej element, ki mu Rogers že tradicionalno posveča skoraj največ pozornosti. In tudi tukaj se vsiljuje komparacija s tradicionalnimi strehami vzhodno- ali jugovzhodnoazijskega območja. Velika, ob krajih nekoliko navzgor "prifrknjena" streha, ki jo podpirajo tanki stebri, sega daleč prek zunanjih sten. Te pa so prosojne in tako izražajo političnofilozofski ideal, popolne transparentnosti dela predstavnikov ljudstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje