Osrednja slovesnost, povezana s praznovanjem stoletnice železnice, je potekala na železniški postaji Bled–Jezero, ko je tja pripeljal muzejski vlak z gosti. Za kulturni program so poskrbeli igralci iz gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, Godba Gorje, Ženski pevski zbor Pletna Bled in Otroška folklorna skupina Ribno.

Franz Ferdinand spregovoril ob 100. obletnici Bohinjske proge
Da je bila gradnja železnice na tem območju velika pridobitev za celotno monarhijo, pove tudi podatek, da se je slovesnosti ob odprtju 19. julija na železniški postaji Bled-Jezero udeležil sam prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prav zato sta tudi na letošnji prireditvi navzoče nagovorila deželni glavar Oton Detela in nadvojvoda Franz Ferdinand, seveda v preobleki, ki si jo je zamislilo jeseniško gledališče. Slovesnosti so potekale ob vseh večjih krajih ob železniški progi, muzejski vlak pa je svojo pot končal v Novi Gorici, kjer je zbrane nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša.

Solkanski most največji kamniti železniški most na svetu
Proga, ki so jo zgradili v okviru sistema "novih alpskih železnic”, je odprla nove možnosti razvoja na gospodarskem, predvsem pa na turističnem področju celotne monarhije, omogočila pa je tudi razvoj Bleda kot elitnega letovišča med Salzburgom in Trstom. Pri gradnji je sodelovalo skoraj 15.000 delavcev, posebno zahtevna pa je bila gradnja na odseku med Jesenicami in Gorico, kjer je bilo potrebno zgraditi kar 28 predorov in 65 mostov. Med njimi sta tudi tehniška spomenika Bohinjski predor, ki sodi med najdaljše slovenske železniške obkjekte, saj je ob odprtju meril kar 6.339 metrov ter solkanski most, ki je danes s svojimi 85 metri največji kamniti železniški most na svetu.

Zgodovinsko in muzejsko društvo družita moči
V hotelu Park na Bledu so prav tako v spomin na gradnjo proge odprli razstavo Ob stoletnici železne ceste ter tudi predstavili knjižico 100 let železnice na Bledu. Pod razstavo, ki bo na ogled do 21. julija, se podpisujejo člani Muzejskega društva Bled, med katerimi so organizatorji posebej poudarili Blejca Leopolda Kolmana, vestnega zbiratelja pisnega in materialnega gradiva o zgodovini domačega kraja. Gradivo za knjigo 100 let železnice na Bledu pa so prispevali člani Zgodovinskega društva Bled, ki ga poleg že omenjenega Leopolda Kolmana predstavljajo še Metka Žnidar, Majda Pazlar in Marjan Zupan.

Vagon s filmi na tirih
Obletnice se bodo spomnili tudi na letošnjih blejskih dnevih, kjer bodo 21. julija predstavili poseben videovagon z multivizijskimi predstavitvami. Od 21. do 27. julija si bodo obiskovalci železniške postaje Bled–Jezero lahko ogledali starinski sanitetni vagon, opremljen za projekcije, ki je rezultat ideje direktorja Železniškega muzeja Mladena Bogića. Kot uresničitelja ideje se predstavljata Ervin Sorč, avtor filma in knjige o Bohinjskem predoru, in Nadja Valentinčič Furlan, kustodinja za etnografski film v Slovenskem etnografskem muzeju.