So bili med filmski naslovi Drevo življenja Terrencea Mallicka, Melanholija Larsa von Trierja, zadnji zmagovalec oskarjev Kraljev govor Toma Hooperja ali kakšen četrti? Med knjigami pa so izbrali dela Oficirji, služkinje in dimnikarji Mladena Dolarja, To noč sem jo videl Draga Jančarja, Ostani z mano, duša moja Dušana Šarotarja, Moje življenje, o njem vam pripovedujem Rabindranatha Tagoreja in druge.
Pa tudi o najboljših koncertih in gledaliških predstavah ter najvznemirljivejši razstavi so razmislili in izbrali igralka Saša Pavček, pisatelj in režiser Nejc Gazvoda, filozofinja Renata Salecl, pisatelj Feri Lainšček, prevajalka Dušanka Zabukovec in pevka Tina Marinšek.

Saša Pavček
Film
Med filmi me je očaral Faust ruskega režiserja Aleksandra Sokurova. Kot igralki pa mi je bilo v veselje delo s celotno ekipo filma Kruha in iger s talentiranim režiserjem Klemnom Dvornikom.
Knjiga
Zadnja predstavitev knjig mojega očeta Toneta Pavčka. To sta bili pesnitvi Romeo in Julija in Juri Muri po Sloveniji, ki ju je s fantastičnimi ilustracijami Suzi Bricelj in Damijana Stepančiča izdala založba Miš. Sredi septembra smo se zbrali v dvorani kliničnega centra. Občinstvo je očeta in mamo pričakalo s stoječim aplavzom. Dogodek, ki je bil za vse čudežen dar.
Oktobra sta izšli pri Mohorjevi družbi dve pesnitvi Toneta Pavčka: Nina in Svit - krilati konj s čudovitimi ilustracijami Daše Simčič in Danijela Demšarja. Žal brez očeta med nami.
Znova so me navdušili zadnji naslovi naših piscev Renate Salecl, Alenke Rebula, Vinka Möderndorferja, Mladena Dolarja, Miklavža Komelja, zbirka poezije Luise Gluck v prevodu Veronike Dintinjana ter ne nazadnje Doris Lessing z romanom Spomini preživele.
Koncert
Med glasbeniki me je navdušil koncert pianistov Bojana Goriška in Milka Lazarja.
Oder
Kot gledalko me je navdušila predstava Mandić-Stroj.

Nejc Gazvoda, režiser in pisatelj
Film
Drevo življenja Terrenca Mallicka: O tem, kaj pomeni biti človek, poetično, neizbrisljivo.
Knjiga
Roman To noč sem jo videl Draga Jančarja: O krivdi in ljubezni, elegantno, emocionalno.
Koncert
Portishead, Exit 2011: Ker ni treba biti trendy, da si nepozaben.
Oder
Marko Čeh po motivih Strička Vanje A. P. Čehova: Astrov vstopi v dvorano: Drzni, steampunkovski napad z močno avtorsko noto.

Renata Salecl, filozofinja
Film
The Separation Asgharja Farhadija: Iranski film, ki pokaže počasen, boleč razpad zakona, ko se zakonca ne moreta zediniti, ali bi imigrirala ali pa ostala v Iranu. Ta izjemno družbenokritični film na subtilen način pokaže emocionalne zaplete med člani družine in naključnimi ljudmi, ki se pojavijo v njihovem življenju.
Knjiga
What is Madness?: Knjiga Dariana Leaderja pokaže, kako tanka je črta med tem, kar dojemamo kot norost, in tem, česar ne. Danes je veliko tako imenovane nesprožene psihoze, ko ljudje popolnoma normalno funkcionirajo, nimajo pa občutka krivde, empatije do drugih in so zmožni posebne krutosti, ki jim velikokrat pomaga v poklicnem napredovanju.
Razstava
Innovation du Sauvage: Razstava v Quai Branli v Parizu, ki pokaže, kako so še do 30. let prejšnjega stoletja po svetu prirejali množično obiskane razstave divjakov, pripadnikov drugih ras, ljudi z nenavadnimi boleznimi in podobno. Razstava nas prisili, da razmislimo o tem, kako v družbi produciramo idejo drugosti, da lahko začasno uživamo v predpostavki o naši večvrednosti.
Oder
Zelena luč: Predstava Mateje Bučar, v kateri se plesalci naenkrat pojavijo na prehodu za pešce in s svojo koreografijo v času, ko traja zelena luč, popestrijo življenje šoferjev v avtomobilih in naključnih mimoidočih.

Katarina Stegnar, igralka in plesalka
Razstava
Yves Klein, retrospektiva: "Fleha" modre, nikoli si nisem predstavljala, da bo izvedla tak emocionalen pritisk name.
Film
Zakopan Roriga Cortesa: En igralec, krsta, to je vse, kar potrebuješ za dober film.
Knjiga
Cesta Cormaca McCarthyja: Dva junaka, vrhunski dialog, natančna projekcija prihodnosti.
Koncert
Koncert Jureta Novaka: Par dobrih pesmi, ki jih izvaja avtor teh. New York sredi provincialne Ljubljane.

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerije Ljubljana

Film
Melanholija Larsa von Trierja: Konec sveta je v nas samih.
Knjiga
Oficirji, služkinje in dimnikarji Mladena Dolarja: Filozofsko branje s smislom za ironijo.
Razstava
Jan Fabre na treh lokacijah v Ljubljani: Mestna galerija, Kulturni center Tobačna 001 in galerija Vžigalica: Homo Fabre se je pokazal kot umetnik, ki ni ujet v času, ampak čas prezira.
Koncert
Klemen Klemen v CUK Kino Šiška: Trnovo je večen navdih. Klemen Klemen predstavlja njegov sinonim.

Feri Lainšček, pisatelj in pesnik
Knjiga
Ostani z mano, duša moja Dušana Šarotarja: Poetična proza, navdahnjena s fotografijami Juliusa Schönauerja, fotografskega mojstra iz Šalovcev v Prekmurju, ki je leta 1944 umrl v nacističnem taborišču. Posebnost knjige je tudi dodatek - prevod v porabsko narečje, ki je delo pesnika Milana Vincetiča.
Film
Aleksandrinke, dokumentarni film scenarista in režiserja Metoda Pevca: Izjemno filmsko obujanje zastrte in potlačene slovenske preteklosti, ki nam o misteriju žensk iz Vipavske doline, ki so v prvi polovici 20. stoletja odhajale na delo v Egipt, pove tako rekoč vse in fenomen na pravi način detabuizira.
Razstava
Opus slovenske vizualne umetnice in slikarke Barbare Eve Catherine Zavodnik, predstavljen na skupinskih razstavah in spletu, uvrščen tudi na razstavo "The Broken Boundaries" januarja 2012 v New York.
Koncert
Skupina Noctiferia v CUK Kino Šiška: Noctiferia je ta hip zagotovo najprodornejša slovenska metal glasbena skupina, ki je znana tudi zunaj naših meja.

Tina Marinšek, pevka skupine Tabu

Film
V kinu sem le še malokrat, sem si pa kar nekaj filmov pogledala doma in če moram izbrati moj film leta, potem je to Izganjalka hudiča v režiji Williama Friedkina. Nisem ljubitelj grozljivk, mogoče me je zato tako zaznamoval, toda kakšni prizori, igra, zgodba! Ne gre mi iz glave.
Knjiga
Moje knjige so trenutno s šolsko vsebino, prebiram pa pesniške zbirke. Nabor se veča z domačimi pesniki, z Ježkom, Nežo Maurer, Ferijem Lainščkom ...
Koncert
Groza me je, ko pomislim, na koliko koncertih nisem bila. Bila pa sem na koncertu Klemna Klemna v CUK Kino Šiška, pripravil nam je to, kar pogrešam pri nas, izdelan koncept nastopa, scenografijo, senzacionalen prihod. In zabaven, iskren koncert. Bravo ekipi in fino, da si nazaj, Klemen.

Robert Waltl, direktor Mini teatra
Film
Viva Riva! režiserja Djo Munga iz Konga je bil zame največje odkritje na Liffu. Za vse nas umetnike, ki težko živimo s sredstvi ministrstva ali mesta, mora biti fascinantno videti, kakšno umetniško delo lahko nastane celo v "polvojni" situaciji. Seksi film noir z odlično igro, režijo, glasbo in montažo. Pravijo, da je to Sergio Leone, ki je srečal Quentina Tarantina, pa sta skupaj vzela najboljše gledališke igralce in jih posnela v slumih Kinšase.
Knjiga
Nacistična literatura v Amerikah Roberta Bolana je roman, pisan kot zbirka fiktivnih biografij nacističnih piscev v Južni Ameriki, ki se lahko bere kot alegorija na sodobno globalno družbo in lahko tako mirno prepoznamo številne domače umetnike. Prizaneseno ne ostane niti "psevdolevici" s svojim slabim smislom za absorbiranje vsake drugačnosti.
Razstava
Maurizio Cattelan v Guggenheimu v New Yorku. Končno sem v živo videl njegova "zbrana" dela. Cattelanovo življenje je podobno tistim nerazumljenim, ki so bili od otroštva obkroženi z nerazumevanjem, potem pa jih je čas potrdil kot neponovljive in originalne umetnike. Enak vtis so name naredili ležeči Papež, otroci, ki igrajo kot mehanične igračke, umrli gejevski par v postelji, ostarele prostitutke, rockzvezde, osli, psi, tajnice, spisek nogometnih tekem angleške reprezentance. Cattelan je provokativen, ampak me fascinira kot mojster, katerega lutke so popolne, imajo tisto posebno, ranljivo in nevarno življenje, zaradi katerega sem sam vzljubil to umetnost.
Koncert
Norbert Rodenkirchen (Nemčija); Hameln, anno 1284 v okviru Festivala srednjeveške in renesančne glasbe v atriju Mestnega muzeja - Glasba za flavto iz 13. stoletja po sledeh lovilca podgan. Rodenkirchen se že 20 let ukvarja z umetniškim dialogom med starimi in novimi zvoki, med srednjim vekom in sedanjostjo. V Ljubljani se je 1. oktobra predstavil z izjemnim programom Izganjalec podgan, ki jo je pripravil po srednjeveških zapisih o flavtistu, ki je z igranjem na flavto iz mest izganjal podgane.

Dušanka Zabukovec, prevajalka
Film
Kraljev govor Toma Hooperja: V vseh pogledih vrhunski film, z oskarjem ali brez njega, mislim, da razlaga ni potrebna.
Knjiga
Rabindranath Tagore, Moje življenje, o njem vam pripovedujem: Tagore je nekaj posebnega in izjemnega, če beremo njegova dela, tu pa govori o sebi in odpre okno v svoje misli in čustva.
Razstava
Slovenski impresionisti: Moja šibka točka, še zlasti Ivana Kobilca.
Koncert
Terra Folk: V bistvu sta bila dva njihova koncerta, v Križankah s staro zasedbo in v Cankarjevem domu z novo. Vrhunski glasbeniki, ki se poigravajo s slogi, ne da bi izgubili kar koli od svoje vrhunskosti.

Gregor Podlogar, pesnik

Film
Lars von Trier, Melanholija in Terrence Malick, Drevo življenja: Proti njima so vsi letošnji filmi majhni.

Knjige, pesniške, izvirne
Katja Perat, Najboljši so padli: Humorna poezija mladostniškega zagona, ki ni samo to.
Tomislav Vrečar, Ime mi je Veronika: Neverjetno iskrena poezija, ki zareže do krvi.
Barbara Korun, Pridem takoj: Banalna poezija, ki je po več branjih vse prej kot to.
Miklavž Komelj, Modra obleka: Najbolj eksperimentalna pesniška knjiga leta, na katero sem dolgo čakal, ker jih primanjkuje.
Tomaž Šalamun, Kdaj: Ker se njegove poezije ne morem naveličati.

Knjige, pesniške, prevodne
Cesar Vallejo, Trilce (prevedel Miklavž Komelj): Pesniška klasika v najbolj žlahtnem pomenu te besede, ki s seboj prenaša nenavaden pesniški univerzum, je zame pesniška hrana.
Kornelijus Platelis, Egejsko vino (prevedel Andrej Rozman v sodelovanju z Ono A. Čepaityte Gams): Velika poezijo med osebnim in metafizičnim, ki ti s svojimi podobami sledi še dolgo po tem, ko si jo prebral, obožujem to vrtoglavost poezije.
Nora Iuga, Deklica s tisoč gubami (prevedel Aleš Mustar): Pesmi za vse, in za izbrance.
Jacques Roubauda, Parnik (prevedla Nadja Dobnik): Matematika ima veze s poezijo, tukaj je in vem, da deluje.
Kenneth Rexroth, Maričkine ljubezenske pesmi (prevedel Tone Škrjanec): Drobna, simpatična pesniška knjižica za vse (moje) dni.

Koncerti, predvsem ljubljanski
The Necks v CUK Kino Šiška: Avstralsko nebo brez teže, spet nepozabno.
Charles Gayle Trio v Klubu CD: Stara šola v novi obleki, s težo.
Staff Benda Bilili v CUK Kino Šiška: Po njihovi zgodbi na filmu še več na odru, izjemno.
Moon Duo v Klubu Gromka: Nova lekcija psihadeličnega rock'n'rolla.
Crystal Fighters v KUD France Prešeren: Glasba z udarno energijo, urbana glasba za urbano mladino.
The Reverend Peyton's Big Damn Band v Menzi pri koritu: Odtrgan bluesrock, poln glasbenih trikov za vso družino.
Wye Oak v klubu Paradiso (Amsterdam): Nekaj, kar bi moralo biti v Ljubljani, pa žal ni bilo.

Urška P. Černe, prevajalka

Film
Goethe!: Radoživ pogled na mladeniča, preden je postal ikona. Hvaležna študentki, ki me je opozorila na ta film. Režiser Philipp Stölzl pokaže vihravca, obsojenega na depresijo in zapuščenost, faliranega študenta, zgubo, ki se ga sramuje družina. Nikoli ni prepozno za to, da se človek izvali iz lastne lupine.

Knjiga
Stanovati v Mariboru: Zajetna, bralcu približana doktorska disertacija, četrta monografija Jerneje Ferlež, ni samo vsebinsko, znanstveno-etnološko podrobna in slikovno bogata, marveč zame tolmun nostalgije in analiza kulture nekaterih nekdaj bližnjih mestnih hiš in ljudi v njih. Knjiga založnika, ki mu skorajda ni para: Umetniškega ateljeja Primoža Premzla. In lična knjiga oblikovalca in avtorja fotografije na naslovnici, Matjaža Wenzla.

Oder
Hauptmannovi Tkalci (Die Weber), februarja 2011 v berlinskem Deutsches Theater: Režiser Michael Thalheimer s presunljivo dobro zasedbo še enkrat prikaže žal zmeraj znova aktualno bitko delojemalcev z delodajalci, za dostojanstvo in kruh. Preprosta vertikalna scenska rešitev spominja na hvaljeno sceno Jasne Vastl pri predstavi Golobi v MGL-u (2010). Mislim na prevodni dosežek Jaše Drnovška pred nekaj leti za Dramo.

Razstava
Stalna zbirka Louvre. Za osebni jubilej podarjeni obisk Bernardina Luinija. Skrivnost zadovoljstva krasotice, nič drugega kot nežno čustvo, brez pametovanja.

Koncert
Polnočni gregorijanski korali in organon v katedrali Notre Dame. Po katedrali kljub pretanjenemu vokalnemu koncertu lomastijo Američani in se zgražajo nad tem, kje so pristali. Gotski oboki. Kar naju dviga v višave, njih vleče k tlom.