Dolenc si je nagrado, ki jo podeljuje odbor za Štrekljevo nagrado s sedežem v občini Komen, zaslužil s svojim opusom, ki šteje okoli 320 člankov, od tega jih je 111 z etnološko in folkloristično tematiko. Častni član Slavističnega društva Slovenije je izdal več knjig, v katerih so zbrane ljudske povesti, med drugim Kres na grabljici, Tolminske pravljice in Zlati bogatin.

Pripovedke je zbiral že kot najstnik
Za zbiranje ljudskih pripovedi se je Dolenc začel zanimati že v mladih letih, ko je kot 14-letni dijak zapisal osem pripovedk, vendar pa je njegovo zbiranje prekinila vojna, med katero so ga za nekaj časa odpeljali tudi v koncentracijsko taborišče Dachau. Leto, ki ga je zaradi slabega zdravja po vojni preživel doma, je izkoristil za sistematično zbiranje etnološkega in folklornega gradiva v domačem kraju in njegovi okolici, nato pa se je vrnil v šolo. Leta 1954 je izobraževanje končal z diplomo na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, že štiri leta prej pa so mu podelili tudi študentsko Prešernovo nagrado za nalogo Pripovedi poljanskega narečja. Še istega leta se je vključil tudi v delo Slovenskega etnografskega muzeja, ki ga je vodil Boris Orel.

Avtor šestih samostojnih knjižnih del
Po diplomi se je zaposlil kot profesor slovenščine na učiteljišču v Tolminu, kjer je še naprej zbiral etnološko in foklorno gradivo, iz katerega je zbral dovolj del za šest samostojnih knjižnih del, od katerih se dve ukvarjata tudi s književnikoma iz zahodnega dela Slovenije: s Simonom Gregorčičem, čigar monografija je izšla leta 1989, in Francetom Bevkom, o katerem se je mogoče poučiti v delu, ki je izšlo leto kasneje.

Zadnja leta se Dolenc posveča življenju in delu Gregorja Kreka, prvega profesorja slovanske filologije na Univerzi v Gradcu. Prav letošnji dobitnik Štrekljeve nagrade, ki so jo v nedeljo na Krasu podelili šestič, je bil tudi pobudnik simpozija o Kreku, pri katerem je tudi pomembno sodeloval.