Klasični filolog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Primož Simoniti sicer ni bil zaposlen v ustanovah, ki bi hranile pisno kulturno dediščino, a jih je pogosto obiskoval in preučeval stara besedila in "zaprašene knjige v jezikih, ki so novim generacijam žal postali vse bolj tuji, nerazumljivi", med drugim piše v obrazložitvi. Med njegove zasluge sodi, da je širšo znanstveno javnost seznanil z novolatinsko literaturo na Slovenskem.

Samo v NUK-u je ob pregledovanju knjig odkril več kot štirideset do tedaj neznanih inkunabul, nekaj pa tudi v drugih knjižnicah. V znanstvenem svetu je zlasti odmevala kritična izdaja obširnega rokopisa s polemiko Luthrovega nekdanjega učitelja Bartolomeja Arnoldija iz Usingena proti Melanchthonovi Apologiji Augsburške veroizpovedi iz leta 1532.

V slovenščino je prevedel številna antična, srednjeveška in novoveška dela, med drugim Petronijev Satirikon, Apulejeve Metamorfoze, Descartesove Meditacije in Spinozovo Etiko. Razumevanje miselnega sveta zgodnjega novega veka je zaokrožil v monografiji Humanizem na Slovenskem.

Inštitut, ki ima na skrbi domačo literarno produkcijo
Drugi dobitnik nagrade je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Kot piše v utemeljitvi, je bila ravno na inštitutu opravljena vrsta temeljnih raziskav na področju slovenske literature. V zadnjih letih je pri delovanju inštituta v ospredje stopila tudi konkretna literarnozgodovinska problematika. Vrstijo se znanstvenokritične edicije starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki. Inštitut publicira tudi temeljno znanstveno zbirko slovenske literature Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.

Inštitut dolga leta sodeluje tudi z Rokopisno zbirko NUK-a, kjer so posebej pomembni trije projekti: publikacija še neobjavljene zapuščine Srečka Kosovela, elektronska izdaja zbranega dela Antona Podbevška in elektronski projekt Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja ter korespondenca Žige Zoisa. Uredniki teh projektov so po vrstnem redu Marjan Dolgan, Marijan Dović, Matija Ogrin in Žiga Vidmar.