Transromanica je projekt, ki v obliki turistične poti združuje evropske kulturne spomenike romanike. Namen projekta, ki poteka pod okriljem Evropske unije, je osupljivo romansko obdobje približati širšemu občinstvu. Pet regij v štirih sodobnih evropskih državah (Saška - Anhalt, Turingija, Slovenija in Emilia Romagna) odkriva pozabljene skupne korenine.

Po treh letih sodelovanja Mednarodnega inštituta za turizem in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Sloveniji so v Kopru predstavili slovenski del Transromanice, ki povezuje pet večjih in dvajset manjših romanskih kulturnih obeležij na Slovenskem. Med večja obeležja po besedah direktorja Mednarodnega inštituta za turizem Janeza Siršeta sodijo Podsreda, Ptujski grad, Laško z Jurkloštrom, Stična in koprska stolnica s krstilnico.

Za neobvezne izlete in študijske raziskave
Dvajset manjših spomenikov je nazorno predstavljenih tudi na spletnem portalu, ki je dosežek triletnega dela. Na območju Južne Primorske sodita med manjše spomenike Zanigrad in Glem. Transromanica je po Sršetovih zagotovilih namenjena tako zahtevnim turistom, ki se odločijo za potovanje zgolj na osnovi ponudbe kulturne krajine, kot tudi večini "običajnih" turistov, za katere je obisk ene ali več točk Transromanice primeren kot enodnevni izlet.

Projekt Transromanice je nastal v sodelovanju z Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Ponudbo romanske kulturne poti so pred leti začrtali v nemških pokrajinah Saška -Anhalt in Turingija, kjer je množica spomenikov iz tega slogovnega obdobja. Potem ko je tamkajšnja pot med turisti doživela uspeh, sta se nemški pokrajini odločili povabiti k sodelovanju še Koroško, Modeno s Ferraro in Slovenijo.

Držijo pesti za status kulturne evropske poti
Projekt so financirali iz sklada Interreg 3B, njegova vrednost pa je 2,1 milijona evrov; slovenski delež je veljal 278 tisoč evrov. Na mednarodnem inštitutu za turizem upajo, da bo Evropski inštitut za kulturne poti Transromanici do konca leta podelil status kulturne evropske poti, kot jo imajo prepoznavne kulturne poti, denimo romarska pot v Santiago de Compostela.

Prebujenje srednjeveške Evrope
Od konca 10. stoletja sta po vsej Evropi nastajali sveža umetnost in arhitektura, ki sta sledili predromanskim in karolinškim vzorcem, a jih obenem prekašali. Ob pogledu na ohranjena dela najprej opazimo njihovo pestrost, raznovrstnost in ustvarjalnost avtorjev, ''preobilje domiselnosti,'' kot pravi Georges Duby, ter navsezadnje njihovo globoko povezanost. To dejstvo umetnostnih zgodovinarjev ne preseneča, saj je krščanska Evropa tega obdobja zmes etničnih skupin, imperijev in provinc. Skoraj vsaka regija in provinca je razvila edinstven umetniški slog, ki pa je svoje mesto našel v sklenjeni celoti.