V Salzburgu je Gurlitt med drugim skrival slike Renoirja, Clauda Moneta in Pabla Picassa, je zdaj pokazal natančnejši pregled njegovega plena.

V salzburškem bivališču je imel Gurlitt shranjenih več kot 60 umetniških del, za katere strokovnjaki zdaj preverjajo, ali so bila ukradena v času nacistične Nemčije. Tiskovni predstavnik ostarelega Gurlitta, Stephan Holzinger, trdi, da prve ugotovitve tega ne potrjujejo.

Denar od "degenerirane" umetnosti ne smrdi
Gurlitt je sin Hildebranda Gurlitta, trgovca z umetninami, ki je v imenu nacistov prodajal sodobno umetnost. Nacisti so jo namreč imeli za "degenerirano", niso pa imeli zadržkov pred preprodajanjem takih "izprijenih" del v dobro državne blagajne. Gurlitt starejši naj bi neprecenljive slike nakopičil v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, saj je bil pri nacističnih oblasteh dobro zapisan; slike je za drobiž dobil od bežečih Judov, nekatere so bile verjetno tudi zaplenjene.

Vse počnejo na lastno pest
Nemške oblasti so na zbirko več kot 1.400 umetniških del naletele po naključju, ob preiskavi Gurlittovega doma v Nemčiji. Javnosti so sicer odkritje več kot leto dni prikrivali, zaradi česar so bili odgovorni letos tudi tarča številnih kritik. Mimogrede: avstrijske oblasti o "operaciji" v Salzburgu niso bile obveščene, prav tako pa Nemci pri njih niso zaprosili za nalog za preiskavo hiše.

V zbirki, ki je po prvih ocenah strokovnjakov vredna več kot milijardo evrov - tisti bolj hladnokrvni to številko postavljajo precej nižje, med 30 in 50 milijoni evrov -, so številna dela največjih mojstrov 20. stoletja, med drugim Pabla Picassa, Henrija Matissa, Emila Noldeja, Franza Marca, Maxa Beckmanna in Maxa Liebermana.

Gurlitt trdi, da je zakoniti lastnik slik ter da jih je kupoval samo od institucij in muzejev, strokovnjaki pa menijo, da so več sto slik nacisti ukradli njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta. Uradna preiskava še poteka.