Raziskava Inštituta za muzejske raziskave v Berlinu je leta 2012 pokazala, da več kot 2.000 registriranih nemških muzejev hrani predmete, ki so nastali pred letom 1945, pridobili pa so jih po letu 1933 - letnici, ki narekujeta preverjanje provenience v tem obdobju pridobljenih umetnin. Le 285 muzejev, kar je manj kot pet odstotkov vseh registriranih muzejskih zbirk v Nemčiji, je ustrezno preiskalo lastništvo del v svoji lasti.
Po ostrih kritikah, ki so jih bile deležne nemške oblasti, potem je na dan prišlo odkritje skrite zbirke 1,407 umetniških del, ki jo je v münchenskem stanovanju hranil Cornelius Gurlitt, sin nekdanjega Hitlerjevega zbiralca umetnin, Ronald S. Lauder nemško vlado poziva, da stori več za ureditev položaja. Po njegovih besedah bi moralo odkritje Gurlittove zbirke sprožiti temeljito preiskavo provenience del v javnih zbirkah.
Medtem je augsburško sodišče razsodilo, da morajo oblasti javno objaviti seznam vseh del najdene zbirke, ne zgolj podrobnosti o 442 umetninah. Po besedah predstavnika tožilstva se je to na sodbo že pritožilo in bo z objavo seznama za zdaj počakalo.
Podobno meni direktorica berlinskega sedeža Ameriškega judovskega komiteja Deidre Berger, ki prav tako opozarja, da je v muzejih veliko umetniških del, ki so jih nacisti bodisi zaplenil bodisi odkupili po neprimerno nizkih cenah, zato je njihovo provenienco treba preveriti. "Gre za pomembno etično in moralno vprašanje v okviru našega razumevanja holokavsta in nemške zgodovine," pravi.
"Stvari se vendarle premikajo naprej"
Vodja urada za preverjanje provenienc Nemških nacionalnih muzejev Uwe Hartmann je priznal, da se glede tega ni naredilo dovolj, vendar dodal, da se stvari zdaj premikajo naprej. Nemčija je sicer ena od 44 držav podpisnic washingtonskih vodil, s katerimi so leta 1998 začrtali osnovne smernice za identifikacijo in restitucijo v času nacizma odtujenih del, vendar si judovski voditelji želijo začrtati jasnejše okvire.
Uresničevanje teh vidijo v formiranju zvezne komisije, predlagajo pa tudi ustanovitev zveznih sredstev za financiranje potrebnih preiskav. Bergerjeva predlaga še sistem certificiranja muzejskih zbirk, ki so brez zaplenjenih del, s čimer bi ustanove tudi spodbudili k preverjanju svojih zbirk.
Cornelius Gurlitt čaka na epilog
Neučakan je celo Gurlittov odvetnik Hannes Hartung, ki je pred kratkim opozoril, da njegova stranka čaka na morebitne zahteve umetnin. Opaža, da so nekateri muzeji brezbrižni do vprašanja vrnitve zaplenjenih del. "Če muzeji zahtevajo restitucijo, jo morajo tudi izpeljati," je dejal za Reuters.
Nemške oblasti so že oblikovale posebno preiskovalno skupino za najdbo iz Schwabinga, münchenske četrti, kjer je Gurlittovo stanovanje. Skupino sestavlja 13 strokovnjakov s področja umetnosti in pravnikov iz Nemčije, Avstrije, Francije, Madžarske, Izraela in ZDA. Vodi jih Ingeborg Berggreen-Merkel, ki zagotavlja objektivno in strokovno delo skupine.