Gre za oljni portret Govor kanclerja Bülowa v reichstagu, ki ga je leta 1905 naslikal Georg Waltenberger, in litografijo Lovisa Corintha iz leta 1918 z naslovom Ulica v Königsbergu. V izjavi, ki jo je po objavi o domnevno ukradenih umetninah objavil časopis Bild, je nemški bundestag sicer potrdil, da poteka preiskava tistih del, ki nimajo pojasnjenega izvora, niso pa potrdili omenjene najdbe.
Likovna zbirka nemškega parlamenta obsega približno 4.000 del, med katerimi jih po poročanju Bilda 108 nima jasno zapisanega izvora, umetnostni zgodovinar pa takšne primere preverja od lani. Judovski svet v Nemčiji je bundestag že pozval, da javno objavi seznam umetnin v njegovi zbirki, da bi bilo tako iskanje del potomcev nekdanjih lastnikov lažje.
Bundestag zanika, da bi eno delo nekoč pripadalo Gurlittovim
Odkritje meče novo senco na nemške oblasti, potem ko so se novembra nanje zgrnile kritike, ker so dve leti skrivale odkritje 1.406 del obsegajoče zbirke Corneliusa Gurlitta, sina nekdanjega Hitlerjevega trgovca z umetninami. Potem ko so prve ocene zbirko ocenile na milijardo evrov, je podrobnejši pregled del pokazal - takšna je vsaj ocena dražbene hiše Roberta Kettererja - na vrednost nekaj manj kot 50 milijonov evrov. Po navedbah Bilda naj bi bila ena izmed omenjenih slik dvomljivega izvora v nemškem parlamentu prav tako nekoč last družine Gurlitt, vendar v parlamentu poudarjajo, da nič ne kaže na takšne povezave.
Corneliusov oče Hildebrand, ki je bil v tridesetih letih eden najuglednejših umetnostnih zgodovinarjev v Nemčiji, naj bi dragoceno zbirko zbral v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Domnevajo, da je nekatere zaplenil ali pa izkoristil nizke cene, po katerih so jih bili Judje tedaj v času nacistične oblasti prisiljeni prodati. Danes 80-letni sin nekdanjega zbiratelja takšne sume zanika in zahteva, da se mu zbirka vrne. Po besedah odvetnikov, ki dedičem judovskih zbiralcev pomagajo pri iskanju v času nacizma ukradenih del, pravijo, da bi lahko obdržal vsaj del zbirke.
Nacisti so v času vladanja po Nemčiji in drugih evropskih državah oplenili množico umetnin, ki jih številni lastniki oziroma njihovi dediči še vedno pogrešajo. Številni muzeji po svetu so zato izvedli posebne preiskave, da bi preverili izvor slik v svojih zbirkah. Pred štirimi leti je parlament prvotnemu lastniku vrnil nekoč odtujen portret Otta von Bismarcka, ki ga je naslikal Franz von Lenbach.