Turšič meni, da so glede razumevanja kulture na ministrstvu ostali v 19. stoletju: gledajo samo na odre, stene in v knjižnice, do kulturnih programov v 21. stoletju pa kažejo popolno nerazumevanje. "Mislim, da imajo tu še veliko manevrskega prostora, in apeliram nanje, da zavihajo rokave."

Če bodo vlaganja, bodo namenjena kulturni dediščini
Glede dviga državnega proračuna za kulturo na dva odstotka ali o medresorskem sodelovanju v dobro kulture na sestanku z ministrico Julijano Bizjak Mlakar ni bilo govora, prav tako je ministrstvo v popolnem zanikanju glede tega, da so na direktoratu za ustvarjalnost izvajali politično manipulacijo, je na današnji novinarski konferenci povedal stavkajoči.

Ministrica je na sestanku po Turšičevih besedah sicer omenila, da pripravljajo zakon o interventnih vlaganjih v kulturo, ki pa bo po besedah predsednika programskega sveta Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) Jurija Krpana namenjen predvsem kulturni dediščini.

Stavka v Moderni galeriji
Turšič v Moderni galeriji gladovno stavka pred rekonstrukcijo Tržaškega konstruktivističnega ambienta, ki sta ga zasnovala skupaj z drugim motorjem KSEVT-a, Draganom Živadinovim. Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je dejala, da Turšiča v času gladovne stavke v galeriji gostijo, ker podpirajo javni dialog.

Protestne akcije umetnikov je treba po besedah Badovinčeve dojemati skozi kontekst njihove umetnosti. Živadinov in Turšič sta z rekonstrukcijo "ključno pripomogla k zgodovinjenju preteklosti marginaliziranih historičnih avantgard in hkrati opozorila na potrebo po kontekstualizaciji lastnega dela v okviru lokalnih tradicij". Opozorila je, da bi bilo prenehanje delovanja KSEVT-a nepopravljiva škoda. V Moderni galeriji želijo, da bi se protest končal s konstruktivnimi rešitvami za zavod, pa tudi za slovensko kulturo in umetnost.

Kulturalizacijo vesolja je treba nadaljevati
Novinarske konference se je kot nekdanji član sveta zavoda KSEVT udeležil tudi Oto Luthar, sicer predsednik ZRC-ja SAZU-ja. Luthar Turšiča pozna kot delavnega človeka, ki je skozi na tekočem. Vodilna ideja KSEVT - kulturalizacija vesolja se mu zdi od samega začetka "preprosto genialna", saj zavod s svojim delovanjem ponuja pogled v prihodnost. Opomnil je, da je bilo v njegovo delovanje vloženega veliko odrekanja, potrpljenja in garanja.

Je v znanosti kaj bolje?
Luthar je dodal, da ga je zelo sram, da se Turšiču ni pridružil, saj je podobno kot v kulturi tudi v znanosti stanje alarmantno. "Tudi z znanostjo zadnja leta upravljajo podobno nekompetentni ljudje kot s kulturo," je opomnil. Dodal je, da kljub vsemu v znanosti niso veliko storili, da bi javno opozorili na izgubo petine sredstev v preteklih letih.

Znani podporniki
Ob Turšičevi gladovni stavki se je med drugim oglasil nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc, ki je v sporočilu pojasnil nekatere nejasnosti glede financiranja KSEVT-a, navedbe, da se ministrstvo ni sešlo s predstavniki KSEVT-a na temo dokumentacije, pa označil za "škandal", ki se ga šteje za "molk organa". Osebno je svojo podporo KSEVT-u in Turšiču izrazil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.

Turšič je povedal, da na podporo sicer ne računa, saj se je zavestno odločil za gladovno stavko, ne pa za peticijo. Njegovo sporočilo je, da je on podpora zahtevam kulturnikov, da se sredstva za kulturo znova dvignejo na raven iz leta 2009.

"Turšič postavlja zahteve, ki jim ministrstvo za kulturo ne more ugoditi"
Z ministrstva za kulturo so sporočili, da so na sestanku ovrgli navedbe v medijih o pomanjkanju dialoga z ministrstvom. Evidence obiskov ministrstva, kot poudarjajo, kažejo, da je na temo finančnega poslovanja in programskih vsebin KSEVT potekal intenziven dialog. Tako je samo od februarja letos na ministrstvu potekalo 18 sestankov s predstavniki KSEVT ali občine Vitanje. Turšič je bil na teh srečanjih prisoten devetkrat. Obenem je korespondenca potekala tudi po telefonu z direktoratom za ustvarjalnost.

Ministrica je na sestanku zagotovila, da bodo sporno obračunsko dokumentacijo poslali v pregled na ministrstvo za finance in obenem obžalovala, da Turšič postavlja zahteve, ki jim ministrstvo za kulturo ne more ugoditi, saj lahko ravna izključno v skladu z zakonodajo.

Na ministrstvu so zatrdili, da je Julijana Bizjak Mlakar podpira delovanje KSEVT. Njena naklonjenost je izražena tudi z njeno diskrecijsko naklonitvijo interventnih sredstev ministrstva v letošnjem letu v višini 25.000 evrov, kar, kot poudarjajo, predstavlja enega najvišjih zneskov interventne podpore ministrstva v zadnjih letih. Hkrati je ministrica opozorila, da se KSEVT že dve leti ne prijavlja na razpise, primerne za delovanje tega javnega zavoda, in tako tudi ni izčrpal odobrenih intervencijskih sredstev.

Ministrica je, kot so še zapisali na ministrstvu, Turšiču ponudila pomoč pri iskanju rešitev z občino Vitanje in drugimi ministrstvi, ki so za njihove programske vsebine bolj pristojni kot ministrstvo za kulturo in ga pozvala k prekinitvi gladovne stavke, saj za to po njenem mnenju ni pravega razloga.