"Ko je v Sarajevu izbruhnila vojna, smo prišli v Slovenijo. Moja žena je Slovenka, otroci so hodili v šolo. Po koncu vojne sem odšel v Sarajevo in videl, da je moja lepa hiša pogorela. Začel sem se ukvarjati s tem, da bi mi nekako minil čas," pove 89-letni Anto.

Povod za najino srečanje so bili uhani v obliki džezvice, po katerih ga poznajo v Ljubljani. Pred kratkim pa so neverjetno lepi uhančki –džezvice iz Ljubljane začeli svojo pot tudi na sarajevsko Baščaršijo! Njegovo delavnico krasijo prelepe bakrene džezve vseh velikosti. "Še vedno delam za Sarajevo, Baščaršijo, ker sem tam ustvarjal že pred vojno. Izdelovanje stvari iz bakra je moj konjiček. Te džezvice imajo ljudje radi."

Antove džezve podarili papežu
Poleg džezvic je Anto za baščaršijske obrtniške mojstre izdeloval tudi orodje za lažje obdelovanje bakra, v ljubljanski Vodnikovi domačiji pa je imel v devetdesetih letih tudi delavnico obdelave bakra. Na enem izmed gostovanj v Italiji so otroci in mladina, begunci iz Bosne in Hercegovine, njegove džezve podarili tudi papežu!

Tiflograf nagrajen na Svetovnem salonu inovacij
Diplomiral je na šoli za uporabno umetnost, vso delovno dobo v Sarajevu pa se je posvečal slepim otrokom in izumom, ki jim lajšajo učenje in šolanje. Rezultati njegovega dvajsetletnega dela na tem področju so tiflograf, ki je nagrajen na Svetovnem salonu inovacij, rotograf, termograf in številni drugi instrumenti in naprave. S tem se je ukvarjal tudi v Ljubljani, kjer je bil tudi učitelj v begunski šoli.
Pokaže nam učbenik matematike za slepe. "Slepemu učencu ne moreš govoriti o matematiki, ki je abstraktna," pove in doda: "To sem ves čas delal tudi s slovenskimi otroki v šoli za slepe, tako kot sem delal že prej v Sarajevu."
Vsestranski umetnik in obrtnik, neutruden tudi pri 90
Ta vsestranski človek, iznajditelj, ki ima v 90. letih še veliko zamisli in tudi moči, da jih uresniči, je prejel vrsto nagrad in priznanj, med drugim tudi Orden zasluga za narod iz kabineta predsednika SFRJ. Kot pravi, je edini še živeči Titov mojster. Izdeloval je tudi štafetne palice, enega od simbolov dneva mladosti.
Anto je še kot dijak pri izdelovanju reliefa na nekdanjem muzeju Mlade Bosne v Sarajevu sodeloval z Vojem Dimitrijevićem, enem izmed najbolj znanih bosansko-hercegovskih slikarjev, ustanoviteljem Collegium Artisticum. Izdelal je tudi črke za eno najlepših stavb v Sarajevu – Narodno pozorište, ki ga še vedno krasijo.