Platni, ki sta zdaj vredni vsaj 15,6 milijona evrov, sta bili leta 1970 ukradeni iz zasebne rezidence v Londonu. Sliki so tatovi hitro pretihotapili iz države, a ju nato iz neznanega razloga pustili na vlaku iz Pariza v Italijo; končali sta v skladišču najdenih predmetov na postaji v Torinu.

Kupil ju je zakonito, a za drobiž
Impresionistični mojstrovini je nato na dražbi, s katero se redno odprodaja najdene predmete, za 45 tisoč takratnih lir (danes bi bilo to 23 evrov) kupil neki Sicilijanec, delavec v Fiatovi tovarni v Torinu, ki se sploh ni zavedal vrednosti ali porekla svoje "najdbe". Umetnini je obesil na svojo kuhinjsko steno in ju, ko se je po upokojitvi preselil nazaj na jug, tudi vzel s seboj.

Sin tega upokojenca je eno izmed slik v očetovi kuhinji nekega dne začel pozorneje opazovati: v knjigi je videl reprodukcijo neke druge Gauguinove slike; zazdelo se mu je, da je v marsičem silno podobna njihovi družinski sliki. Obrnil se je na strokovnjaka, ta pa je kmalu ocenil, da bi bilo treba poklicati policijo.

Gauguinovo platno, Fruits sur une table ou nature au petit chien (Sadje na mizi ali tihožitje z majhnim psom), je nastalo leta 1889, strokovnjaki pa so njegovo vrednost ocenili na od 15 do 35 milijonov evrov. Bonnardova slika, La femme aux deux fauteuils (Ženska z dvema naslanjačema), je prav tako nastala leta 1889, vredna pa je okrog 600 tisoč evrov.

Gauginovo sliko so tatovi izrezali iz okvirja. Danes ima mere 46,5 krat 53 centimetrov, sprva pa so bile njene mere 49 krat 54 centimetrov.

Italijanske oblasti so najdeni sliki javnosti pokazale danes v Rimu. Njuna nadaljnja usoda še ni znana, La Repubblica pa že piše, da sta bili sliki ukradeni zdaj že pokojnima premožnima zakoncema, ki neposrednih dedičev nimata.

Vsak je lahko "varuh zapuščine"
Mariano Mossa, ki je na čelu posebnega policijskega oddelka, zadolženega za varstvo kulturne dediščine, je že na januarski predstavitvi v zadnjih letih najdenih slik povedal, da je na črnem trgu zaslužek z ukradenimi umetninami četrti največji (donosnejši so le še mamila, orožje in finančne mahinacije).

Italija ima sicer največjo svetovno bazo ukradenih umetnin: podrobnosti imajo zapisane za kar 5,7 milijona predmetov. V kratkem bodo menda predstavili aplikacijo za pametne telefone in tablice, s katero bodo lahko državljani dejavno sodelovali pri iskanju izginulih umetnin (pošiljali bodo fotografije "sumljivih" del).