V svojem predavanju je med drugim razmišljal o tem, kako nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese. Umetnost namreč omogoča integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov – kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blaginje.

Nekdaj nepredstavljivo sodelovanje
V uvodu je za za drzen korak označil odločitev organizatorjev, da Kulturni bazar s plenarnim predavanjem odpre naravoslovec, zdravnik in raziskovalec. A po njegovem ni naključje, saj je v zadnjih 20 oziroma 30 letih prišlo do prej nepredstavljivega sodelovanja med znanostjo in umetnostjo. Danes umetnik s fascinacijo zre v človeške možgane, znanstvenik s fascinacijo gleda na umetnost.

Pirtošek je nadalje poudaril, da ljudje v časih težkih preizkušenj veliko intenzivneje iščemo kulturo in umetnost. Eden od razlogov je, da imamo več časa, velikokrat smo tudi izolirani. Tretji razlog pa je, da intuitivno čutimo, da so spremembe, ki jih umetnost povzroča v naših možganih, zdravilne in nas lahko vodijo do blaginje.

Glasba aktivira vse dele možganov
V nadaljevanju predavanja se je osredinil na vpliv glasbe, ene redkih človeških dejavnosti, ki aktivira vse dele možganov – za pozornost, spomin, koordinacijo gibov, razumevanje govora, logično razmišljanje, razvijanje socialne in emocionalne inteligence. A kot je poudaril, nam tudi mnoge druge dejavnosti v kulturi in umetnosti omogočajo integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blaginje.

Možganske celice niso zamrznjene v času in prostoru, ampak komunicirajo med seboj, gradijo nove in uničujejo stare poti, izgrajujejo in razgrajujejo naše spomine, kaj bodo naredile, pa je veliko odvisno od nas samih, je opomnil Pirtošek. Poslušanje glasbe ali opazovanje slike možgane spreminja v celotnem spektru, od atomov do celotnih možganskih polobel. Pojasnil je, da se največ teh sprememb dogaja v prvih petih letih življenja, pozneje so te spremembe manj intenzivne, ter poudaril, da je garancija za zdravo družbo zdrav otrok.

Predavatelj je navedel tudi nekaj primerov vpliva umetnosti na bolne možgane, denimo v primeru epilepsije, kjer določena glasba zelo blažilno deluje na napade. Umetnost zelo terapevtsko učinkuje tudi pri ljudeh, ki jih je zadela kap. Naštel je tudi nekaj umetnikov, ki so zboleli za možgansko boleznijo. Med njimi je francoski skladatelj Maurice Ravel, ki je svoj znameniti Bolero napisal že v času bolezni.

Možgani se nenavadno hitro sinhronizirajo z okolico
Umetnost in kultura pa nas lahko tolažita in zdravita tudi v vsakdanjem življenju, je še poudaril predavatelj. Dodal je, da je nevroznanost v zadnjih nekaj letih odkrila tudi, da se možgani nenavadno hitro sinhronizirajo z okolico. Če več ljudi gleda neko podobo, se jim v istih delih možganov aktivirajo zrcalni nevroni. Kot je dejal, smo biološko obsojeni, da se na nek način povezujemo, in študije so pokazale, da je še posebej močen sinhronizator med ljudmi umetnost. A kot je poudaril, je takšna sinhronizacija izrazita zlasti v primeru povezovanja, na ta način pa krepimo empatijo, občutimo in krepimo socialno kohezijo. V primeru tekmovanja do te sinhronizacije ne pride, je še opomnil nevrolog.