V Galeriji Prešernovih nagrajencev so si lavreati v družbi ministrice za kulturo ogledali razstavo lanskega nagrajenca Prešernovega sklada Cirila Horjaka in se odpravili na tradicionalni pogovor z nagrajenci v Prešernovo gledališče.
Kranjska podžupanja Manja Zorko je poudarila, da si v Kranju štejejo v posebno čast, da lahko vsako leto gostijo Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada. "Nagrajenci s svojim delom in ustvarjalnostjo res puščate velik pečat v družbi," jih je nagovorila in jim zaželela še veliko dobrih idej in ustvarjalnosti.
Letošnja Prešernova nagrajenca sta vizualna umetnica in kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Niso tekmovali s slavjem v Novi Gorici
Običajno sprejem za nagrajence v Kranju pripravijo dan po podelitvi nagrad, torej na sam kulturni praznik. Letos, ko je bilo na praznični dan veliko pozornosti usmerjene v slavnostno odprtje evropske prestolnice kulture v Novi Gorici, pa so izjemoma dogodek za nekaj dni zamaknili.
Unikum: galerija, posvečena eni sami nagradi
Veliko vlogo pri kulturnem življenju v Kranju je podžupanja pripisala prav Galeriji Prešernovih nagrajencev. Ta v obstoječih prostorih deluje od leta 2001 in odtlej je gostila že več kot 140 razstav. Poleg tega gradi stalno zbirko del nagrajencev. Vodja galerije Marko Arnež je pojasnil, da so se na začetku usmerjali predvsem v vizualno umetnost, zadnja leta pa dajejo velik poudarek tudi literatom, gledališčnikom in glasbenikom, tako v galeriji pripravljajo tudi druge dogodke, kot so pesniški in literarni večeri.
Galerija sodeluje z upravnim odborom Prešernovega sklada. Kot je povedala predsednica sklada Zdenka Badovinac, verjetno ni veliko galerij na svetu, ki bi bile posvečene le eni nagradi. Prepričana je, da kranjska galerija opravlja zelo pomembno delo, ne le s predstavitvami del nagrajencev, temveč tudi z zbirko njihovih del, tako da hkrati nastajata tudi arhiv in muzej Prešernovih nagrajencev.
Satira, ki ne zaide v banalnost
8. februarja so v galeriji odprli razstavo striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati, ki ponuja vpogled v Horjakov ustvarjalni svet od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki skozi risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in po svetu.
Nagrajence je danes po razstavi popeljal sam avtor, pridružila pa se jim je tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Poudarila je, da je Horjak znan vsem generacijam, od najmlajših do najstarejših, tako tistim, ki poslušajo Radio Študent, kot tistim, ki berejo tiskane časopise.
Posebno afiniteto pa ima do ilustriranja oziroma pretvarjanja zahtevnih tehničnih besedil v stripovski jezik. "Ima zelo močno satirično, duhovito noto, ampak hkrati zna vse prenesti v ta jezik z vso resnostjo in odgovornostjo, da sporočil ne banalizira," je pojasnila ministrica.
V galeriji so si danes ogledali tudi razstavo portretov Prešernovih nagrajencev, ki jih vsako leto pripravi fotograf Tone Stojko. Srečanje so nadaljevali s prav tako tradicionalnim pogovorom z nagrajenci v Prešernovem gledališču v Kranju, ki ga vsako leto vodi novinarka Patricija Maličev.
Preden so se Prešernovi nagrajenci zbrali v Kranju, jih je na Brdu pri Kranju na svečanem kosilu gostila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Prejemnikom najvišjih slovenskih priznanj na področju umetnosti je čestitala za njihov izjemni prispevek k slovenski kulturi in se jim zahvalila za predanost in ustvarjalnost, ki navdihujeta tako domačo kot mednarodno javnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje