Oglas
Ustanova Museum of Fine Arts je zato z italijansko vlado podpisala dogovor o vrnitvi nekaterih predmetov, ki prikazujejo kulturo antičnih prebivalcev Apeninskega polotoka v njihovo domovino. Nekaj 'dobre volje' so pokazali tudi Italijani, ki so v zameno za vrnitev predmetov muzeju ponudili možnost, da eksponate proti plačilu razstavi na posebnih razstavah.
Trije ameriški skesanci
Bostonski muzej se je tako pridružil muzeju Getty in Metropolitanskemu muzeju, ki sta letos z Italijo že sklenila podobna dogovora. Razsežnosti škandala, za katerega je na začetku kazalo, da je omejen le na muzej J. Paula Gettyja iz Los Angelesa, so tako vedno večje. V slabem letu se je izkazalo, da imajo najimenitnejši ameriški muzeji v lasti umetnine, ki so bile ali nezakonito izkopane iz italijanske zemlje ali pa so brez uradnega dovoljenja zapustile Italijo.
Kaj zapušča Združene države?
Drugače kot v primeru bostonske ustanove, ki ni hotela razkriti, v katerih vitrinah bo zazijala praznina, sta Metropolitanski muzej iz New Yorka in Gettyjev muzej oznanila, katere predmete bosta morala vrniti njihovim zakonitim lastnikom. Metropolitanski muzej si je tako neupravičeno lastil 2.500 let staro grško vazo in različne srebrne predmete, ki so jih prebivalci Sicilije izdelali v tretjem stoletju pred začetkom našega štetja. Losangeleški muzej pa se je moral odpovedati 2.400 let stari nagrobni plošči in votivnemu reliefu iz 6. stoletja pred našim štetjem.
Kot v dobri kriminalki
Obsežna raziskava poslovanja ameriških muzejev je javnosti razkrila dejstvo, ki je poznavalcem trgovanja s starinami dobro znano. Gre za to, da plenjenje antičnih umetnin in drugih predmetov ter nezakonito poslovanje z njimi še zdaleč ni stvar preteklosti in nekaj, kar živi le še v rahlo romantičnih pustolovskih ali kriminalnih romanih. Po letu 1939, ko je Mussolinijeva Italija sprejela zakon, ki prepoveduje odnašanje na italijanskem ozemlju izkopanih arheoloških najdb v tujino, je namreč plenjenje arheoloških najdišč še vedno cvetelo. Tatovi, ki so pogosto tudi izjemni poznavalci antike in tudi obvladajo delo arheologov, so še danes pogosto trepet poklicnih raziskovalcev življenja naših prednikov. Zvečer, ko arheologi zapustijo delovno mesto, pridejo oboroženi tatovi, o katerih delu si domačini pogosto ne upajo poročati oblastem.
Tako se je v zadnjih desetletjih v prostorih muzejev, ki ne pregledujejo dovolj natančno izvora umetnin, ki jih želijo videti v svojih vitrinah, znašlo precej predmetov, ki tam nikoli ne bi smeli pristati. Oziroma bi smeli le s privoljenjem italijanskih oblasti, ki po danes še vedno veljavnem zakonu iz leta 1939 smejo tujim muzejskim ustanovam posoditi arheološke najdbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje