O Moni Lizi se je že od nekdaj veliko ugibalo. Predvsem je bilo na tapeti vprašanje, kdo Mona Liza pravzaprav je. In kot naj bi razkrili nemški znanstveniki, gre za Liso Gherardini, ženo bogatega firenškega trgovca Francesca del Gioconda. Foto: Wikipedia
O Moni Lizi se je že od nekdaj veliko ugibalo. Predvsem je bilo na tapeti vprašanje, kdo Mona Liza pravzaprav je. In kot naj bi razkrili nemški znanstveniki, gre za Liso Gherardini, ženo bogatega firenškega trgovca Francesca del Gioconda. Foto: Wikipedia
Predolgi in pretanki prsti na Botticellijevem portretu naj bi bili po mnenju medicinca posledica marfanovega sindroma. Lahko pa da je slikar želel le poudariti eleganco mladeničeve roke.
Velázquezova slika Spletični je zelo zanimiva, saj prikazuje slikarja samega, medtem ko slika, ob njem pa stoji Margareta, obdana s spletičnami, v ozadju je kraljevi par. Vse do zdaj pa še ni bilo govora o princesinem zdravju, kot ga izkazuje slika.
Raphael: Atenska šola (1509)
Rafaelo je na Atenski šoli upodobil znamenite antične može. Med drugim naj bi Platonu nadel Da Vincijev obraz, za katerega naj bi celo umetnik sam naredil avtoportet. Vprašanje je torej, če je na tej sliki Michelangelo sploh upodobljen. Če že, pa bi bil star 19 let. Torej mlad in zdrav.

Glede na najnovejše raziskave italijanskega medicinskega strokovnjaka Vita Franca iz Univerze Palermo, je obrazni izraz osebe, ki je Da Vinciju služila kot model pri risanju njegove najbolj znane slike, posledica previsoke ravni holesterola v krvi. Franco trdi, da je na obrazu, natančneje v predelu levega očesa, zaslediti znake t. i. rumene bunčice oziroma bolezni imenovane xanthelasma, kar je kazalnik previsokega holesterola (pravzaprav kar nakopičen holesterol). Na roki Mone Lize pa je po Francovem mnenju mogoče najti bulo maščobnega tkiva ali lipom, kar tudi kaže na slabo zdravje.

Ikono-diagnostika
Franco je s svojo metodo, ki jo imenuje ikono-diagnostika, analiziral več kot sto del, od egiptovskih skulptur do sodobnega slikarstva, toda njegov glavni objekt so stari mojstri. Na dveh renesančnih slikah je našel znake marfanovega sindroma, ki je deden in navadno povzroča spremembe na skeletu, srčno-žilnem sistemu in očeh. Tako Botticellijev Portret mladeniča kot tudi Parmigianinova Madona z dolgim vratom imata po mnenju medicinskega eksperta nenavadno dolge in tanke prste, kar kaže prav na to bolezen.

Presenetljiva odkritja, ki puščajo umetnost vnemar
Franco je pri svojih raziskavah odkril še nekaj presenetljivih dejstev, katerih verodostojnost pa bo vedno zavita v meglice; če nič drugega, je treba pri vsakem umetniškem delu upoštevati umetniško svobodo in vedeti, da renesančna dela niso fotografije, ki bi kazale človeka, kot je. Svoja odkritja pa zagovarja z besedami, da na umetnine ne gleda kot strokovnjak za umetnost, temveč jih dojema nekako tako kot matematik, ki posluša glasbo drugače kot glasbeni kritik.

Ob tem pa nas seveda prešine tudi misel na dejstvo, da se vsako leto znova okoli Mone Lize spletajo nove teorije in razlage njenega smehljaja. Ji je v tistem trenutku na misel prišla zabavna šala ali pa se je zgodila ta šala kar tam na kraju samem? Se smehlja nevidnemu ljubimcu in ali ni bil ta ljubimec nemara kar da Vinci sam? Je bil zamaknjen in blažen pogled skrivnostne osebe, ki je morda pozirala noseča? Ali pa resnično ni pazila na svoj holesterol? Kakor koli že, odgovor nam nikdar ne bo znan, nove domneve pa se bodo pojavljale vedno znova.

Tipična tegoba ljudstva - golša
Petletna infantinja Margareta na Velazquezovi sliki Las Meninas (Spletični) naj bi bila žrtev albrightovega sindroma, genetske bolezni, ki vključuje prezgodnjo puberteto, majhno postavo, kostno bolezen in hormonske motnje, opazil pa je tudi morebitne znake razvijajoče se golše. Prav ta pa ga je zmotila tudi na Mariji iz Parta Piera della Francesca, ki jo sicer odlikuje mladostna lepota. A v resničnem življenju je kmečko dekle, ki je služilo kot model, po Italijanovem mnenju kaj kmalu izgubilo te odlike, saj naj bi zbolela za golšo, ki je bila v tistih časih značilna za ljudi, ki so pili vodo iz vodnjaka - ta namreč ni vsebovala dovolj joda.

Michelangelove zdravstvene motnje
Rafaelova
slika Atenska šola pa naj bi po mnenju profesorja iz Palerma razkrivala zdravstveno težavo, ki je pestila Michelangela - žolčne kamne. V levem kotu tega dela upodobljeni Michelangelo ima namreč nenavadno otekla in grčasta kolena, kar je sicer posledica težav žolčnimi kamni. Poleg tega je tudi znano, da se je Michelangelo pritoževal zaradi težav z ledvicami in mehurjem.