Udeleženci - teoretiki umetnosti nasploh ter vizualne umetnosti, glasbe, arhitekture, gledališča in plesa ter literature posebej - razpravljajo o vprašanju, v kakšnem odnosu je umetnost s svojo drugo stranjo - s tistimi, ki zanjo skrbijo, in tistimi, ki ji odpirajo muzejski, galerijski in seveda tržni prostor.

Je umetnost avtonomna ali ustvarjena za drugo stran?
"Če umetnost nastaja na strani ustvarjalcev – kdo se nahaja na drugi strani? Na kakšen način je ta druga stran povezana s prvo? Kakšna je vloga druge strani pri samem procesu nastajanja metniškega dela in kako se umešča v samo delo? Ali ustvarjalec ustvarja za drugo stran in z zavestjo o drugi strani oziroma ali je avtonomna umetniška produkcija sploh mogoča? Ali je recepcija umetnosti nujno pogojena s prostorom, časom, konteksti, v katerih se nahaja njen sprejemnik, ali pa je možen izstop iz teh okvirjev? Kadar umetnost šokira ali postane spektakel, kakšen odnos se ustvari med obema stranema? Kaj pomenijo zahtevni koncepti za drugo stran? V kakšnem odnosu je umetnost danes s trgom? Katera je pravzaprav druga stran?"
Na omenjena pa še na veliko drugih vprašanj bodo skušali odgovoriti udeleženci kolokvija, ki je letos prvič ne bo potekal v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Na kolokviju v organizaciji Slovenskega društva za estetiko sodeluje 21 udeležencev, med njimi 12 Slovencev in 9 tujcev, ki prihajajo iz ZDA, Belgije, Srbije in Črne gore ter Hrvaške.