Oglas
Drugače od številnih arhitektov Fürsta ni toliko zanimala zunanja podoba gradenj kot kakovost bivanja, ki jo stavba omogoča. Zato je bil eden od pionirjev gradnje montažnih stanovanjskih hiš v Sloveniji, po njegovem modelu hitre gradnje pa so po Sloveniji zgradili več stanovanjskih blokov.
Gradbenik nove jugoslovanske industrijeV 50-ih je Danilo Fürst projektiral množico montažnih vrstnih hiš v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki in na Bledu, med večjimi Fürstovimi projekti pa so bili tudi načrti za kulturni dom na Bledu, nebotičnik in pivnico v Rogaški Slatini in za žičnice na Krvavcu, uveljavil pa se je tudi kot načrtovalec obsežnih industrijskih kompleksov. Med zadnjimi velja omeniti tovarno aluminija v Kidričevem in tovarno celuloze v Maglaju.
Fürst je zaznamoval tudi urbano pokrajino Bosne in Hercegovine, kjer je delal skoraj 20 let, pa tudi druge kraje po Jugoslaviji, kjer je gradil industrijske objekte in stanovanjske zaselke. V Črni gori pa so po Fürstovih načrtih zgradili obsežne turistične komplekse.
"Podaljšani" funkcionalist
Slogovno Danila Fürsta uvrščajo v tako imenovani podaljšani funkcionalizem, v okviru katerega je razvijal tudi nove stavbne tipe. Čeprav je Danilo Fürst že pred nekaj leti dopolnil 90. leto, pa tudi zadnja leta ni miroval. Arhitekt, ki je leta 1997 prejel tudi Plečnikovo nagrado za življenjsko delo, je ob koncu kariere načrtoval predvsem manjše in večje posege v sakralnih objektih.
Učencem prijazna šola
Ena od inovacij Danila Fürsta je bila paviljonska šola - prvo so zgradili v Stražišču -, ki je postala vzor sodobnega arhitektonskega koncepta šolske zgradbe. Danilo Fürst je vedno težil k čim bolj racionalni gradnji, ki bi visoko kulturo življenja omogočila tudi gmotno malo slabše situiranim. Njegov največji prispevek socialni gradnji je bila združitev tradicionalne s sodobno montažno zidavo, razvil pa je tudi montažni sistem Term.
Izvirne rešitve in izboljšave je Danilo Fürst iskal tudi v sakralni arhitekturi, gradnji športnih in industrijskih objektov, ubadal se je s hortikulturnimi in urbanističnimi ugankami, pa tudi s smotrnim načrtovanjem dograjevanja in obnavljanja stavb.
Izvirne kolekcije stolov
Čeprav je bila prva ljubezen Danila Fürsta načrtovanje gradbenih objektov, pa se je Plečnikov učenec - pri največjem slovenskem arhitektu je diplomiral leta 1935 - poskusil tudi kot načrtovalec notranje opreme, s čimer se je ukvarjal predvsem v obdobju do konca 2. svetovne vojne. Med pomembne oblikovalce se je zapisal predvsem z načrtovanjem stolov.
Vpogled v Fürstov ustvarjalni opus
Z arhitekturnim opusom 6. aprila 1912 v Mariboru rojenega arhitekta smo se lahko temeljito seznanili jeseni 2000, ko so v Cankarjevem domu pripravili monografsko predstavitev dela Danila Fürsta, ki je močno vplivalo na razvoj slovenskega arhitekturnega prostora v drugi polovici 20. stoletja. Ob razstavi, ki jo je pripravila Nataša Koselj, je izšel tudi katalog o življenju in delu predstavljenega arhitekta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje