Oglas
Kot kustos se je Szeemann uveljavil leta 1972, ko je v Kasslu postavil avantgardno razstavo documenta 5. Szeemannova postavitev je razstavo ponesla na naslovnice svetovnega časopisja, saj je izbral eksponate, ki so obravnavali aktualne družbene probleme.
Prelomna documenta 5Documenta 5 pa ni zaslovela le zaradi teme, ki so jo problematizirali v Kasslu predstavljeni umetniki. To je bila namreč tudi razstava, ki je premestila meje med visoko in trivialno kulturo, saj so se na dogodku, imenovanem Befragung der Realität - Bildwelten heute (Izpraševanje realnosti - svetovi podob danes), znašli tudi oglaševanje, kič in celo igračke.
Prireditev, ki naj bi bila likovna razstava, pa je v razstavni prostor spustila celo performanse in eksperimentalne filme. Tako je na documenti 5 znani konceptualni umetnik Joseph Beuys 100 dni vodil Urad organizacije za neposredno referendumsko demokracijo.
Sadomazohizem v Freudovi domišljiji
Duhove evropske umetniške javnosti je Szeemann v sedemdesetih še nekajkrat razburil. Največje razburjenje je povzročil leta 1975, ko je postavil razstavo sadomazohističnih besedil in fantazij Deleuza, Kafke, Freuda in Duchampa z naslovom Junggesellenmaschinen (Stroji mladih tovarišev). Hkrati z zgražanjem številnih pa so sporne razstave Haralda Szeemanna ustoličile kot polboga napredne evropske inteligence.
Nenavadnost je bila pravilo
Szeemann je v dolgi karieri nanizal še nekaj nenavadnih projektov. Tako je ustanovil Agencijo za duhovno zdomstvo, svoj pogled na oblikovanje razstav pa je pojasnil v "muzeju obsesij". Muzej obsesij ni bil nikakršna materializirana ustanova, ki bi hranila dokumente o Szeemannovi filozofiji dela kustosa, ampak je bil performans, s katerim je vsestranski umetniški delavec skušal premagati meje, ki so pri delu omejevale tradicionalne in neinovatovne kustose.
Preobrazba beneškega bienala
Kot vodja beneškega Bienala je Szeemann pustil neizbrisen pečat tudi na tem umetniškem dogodku. Leta 1980 je namreč uvedel Aperto, sekcijo, v kateri se predstavljajo mladi umetniki.
Prihod v Ljubljano
Haralda Szeemanna so imeli priložnost dobro spoznati tudi sodelavci ljubljanske Moderne galerije. Švicar je namreč tesno sodeloval s kustosi ljubljanske umetniške ustanove, v njenih prostorih pa je nekajkrat tudi predaval. Slovencem se je verjetno najbolj vtisnil v spomin leta 1997, ko je v Moderni galeriji oblikoval razstavo Epicenter Ljubljana, na kateri so se predstavila nekatera svetovna imena sodobne umetnosti, tudi Louise Bourgeois, Otto Zitko ter Mario in Marisa Merz.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje