Plesalcu gre zasluga, da je ta moderni japonski plesni slog ponesel po svetu, sam pa je občinstvo navduševal s skrivnostnimi, poetičnimi nastopi. Prav Ohno se je skupaj s Tacumijem Hidžikato v zgodovino plesa zapisal kot utemeljitelj buta.
Butu, ki ga danes študirajo po vsem svetu, se je Ohno kot eden glavnih izvajalcev predajal že od poznih 50. let dalje. Omeniti je treba Ohnovo solistično predstavo Admiring La Argentina, ki jo je zrežiral Hidžikata. Plesalec se je z njo poklonil španski plesalki flamenka Antoniji Merce, ki jo je občudoval vse od njenih študentskih časov, ko jo je prvič videl. Hidžikatove predstave so polne nasilja in kljubovanja, sporočilnost Ohnovih plesov pa sloni bolj na trmi, a je kljub temu enako provokativna in smela v zastavljanju vprašanj o definiciji lepote in smrti.

Na Hokaidu rojeni Kazuo Ohno se je študiju plesa začel posvečati v tridesetih letih in se učil pri japonskem izvajalcu modernega plesa Bakuu Išiiju. Zahodnemu občinstvu se je z nastopi intenzivneje predstavljal v sedemdesetih in osemdesetih letih. Vpliv Kazua Ohna je mogoče prepoznati pri praktično vseh plesalcih buta, med drugim tudi plesnem dvojcu Eiko in Koma iz ZDA, ki sta z Ohnom študirala v njegovem studiu v Jokohami. Ples je ostala njegova strast vse do jeseni življenja in še po 90. rojstnem dnevu je nadaljeval s svojo ljubeznijo in na koncu 'plesal' sede na stolu.
Bivanje kot krhko stanje ne-bivanja
"Bil je čudežen, izjemen plesalec, ki nas je naučil, da je bivanje krhko stanje ne-bivanja," je ob žalostni novici povedal Maro Akaji, vodja tokijske plesne skupine Dairakudakan. "Naj kot duhovni skrbnik še naprej razsvetljuje vse plesalce buta."

Eikoh Hosoe, fotograf, ki je Ohna poklicno spremljal pol stoletja, je o plesalcu za časopis The Nikkei povedal, da sta se v njegovem plesu izražala tako moč kot tudi nežnost. Skozi ples je dajal upanje. "Izgubili smo velik dragulj," je še dodal.
Plesu se je zapisal tudi Ohnov sin Jošito Ohno, ki je bil med drugim mentor slovenski plesalki Tanji Zgonc.