Oglas
Začel se je uveljavljati sredi štiridesetih let v Benetkah, njegova dela pa so danes uvrščena v številne svetovne likovne zbirke. Osnovno izobrazbo iz likovnega in grafičnega ustvarjanja je Mušič osvojil na likovni akademiji v Zagrebu, po diplomi leta 1935 pa je odšel v Španijo, kjer je študiral dela klasičnih umetnikov Iberskega polotoka.
Častni francoski vitez
Kakovost in domiselnost Mušičevega ustvarjanja so prepoznale tudi komisije podeljevalcev številnih slovenskih umetniških priznanj. Leta 1979 je Zoran Mušič prejel Jakopičevo nagrado, leta 1991 je sledila Prešernova nagrada, leta 1981 je postal zunanji dopisni član SAZU-ja, leta 1990 pa mu je francoska vlada podelila odlikovanje red viteza legije časti.
Odkrije grafiko
V izjemno dolgi karieri likovnega ustvarjalca je Zoran Mušič raziskal množico slikarskih slogov in v različnih življenjskih obdobjih so ga privlačili različni motivi. Pred drugo svetovno vojno je Mušič prisegal na postimpresionistično likovno potezo, po prihodu v Benetke pa se je zapisal bolj abstraktni figuraliki. V petdesetih je Mušič odkril grafiko in že leta 1956 je prejel nagrado na bienalu v Benetkah.
Spomin na grozote nacizma
Mušičevo delo je navdihovalo tudi množico majših slovenskih slikarjev in grafikov, hkrati pa velja tudi za temeljni kamen razvoja abstrakcije v slovenski likovni umetnosti. V 80. letih se je vrnil k upodabljanju manj abstraktnih figur in k slikanju sakralnih motivov, nad katerimi se je navduševal na samem začetku kariere. Po letu 1970 je postopoma ustvaril tudi cikel Nismo poslednji, v katerem je oživil pretresljive motive iz Dachaua.
V Gorici je prav zdaj na ogled okrog 180 Mušičevih risb, grafik, akvarelov manjših razsežnosti, 11 umetniških knjig in katalogi skoraj vseh njegovih razstav. Razstava se bo julija selila v Cankarjev dom v Ljubljano.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje