V Vuhredu rojeni umetnik je diplomiral leta 1954 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu. Najprej je nekaj let kot likovni pedagog poučeval na takratni Nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu.

Leta 1957 je sodeloval pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona kot predhodnika galerije in ga sprva vodil ob svojem rednem delu v šoli. Od leta 1963 naprej je bil ravnatelj danes Koroške galerije likovnih umetnosti, ki ji je, kot je ob umetnikovi 90-letnici zapisala njegova naslednica Milena Zlatar, dal strokovni ugled in jo postavil na mednarodno prizorišče. V galeriji, ki jo je kot direktor vodil do upokojitve leta 1997, bodo predvidoma v sredo nekdanjemu sodelavcu in slikarju pripravili žalno sejo.

Slikar in vizionar
Prav Pečku je pripadla tudi čast prvega razstavljavca v galeriji, kjer so mu leta 2011 ob njegovi 90-letnici posvetili razstavo z naslovom Karel Pečko: slikar in vizionar. Milena Zalar, ki je razstavo kurirala, je o Pečku med drugim dejala, da ob dolgoletnem delu v kulturnem menedžmentu, kjer je mnogokrat oral ledino, ni pozabil svojega poklicnega poslanstva slikarja in pedagoga. V petdesetletnem ustvarjanju je angažiral vse svoje izjemne organizacijske potenciale in kulturo uspešno podal kot nosilko razvoja in napredka, a tudi pristnih človeških odnosov. Več let je vodil tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu.

Odkrivanje pod površino skrite resničnosti
Slikar je širše poznan predvsem po številnih upodobitvah bližnje Uršlje gore. "Naj si ogledujemo portrete, krajine, dvorišča in preproste, hitro zarisane krokije ali pa tihožitja, omizja in podobe iz najbolj impozantne serije upodobitev Uršlje gore - vselej je pred nami analitično poglabljanje v materijo in odkrivanje notranje, pod površino videza skrite resničnosti," je pred petimi leti zapisala Milena Zlatar. Najbrž je bilo vse začrtano in premišljeno - značilna risba in gesta, dojemanje barv in oblik, uvid v bistvo stvari, miselni vzorci, interpretacija zgodb in spoznanj, prepletanje zavesti in podzavesti v smislu prikrito-odkrito, je opažala o njegovi umetnosti. "In vedno znova smo presenečeni, ko v primerjavi starejših, pred desetletji nastalih del, z najnovejšimi odkrivamo enaka stičišča in vozlišča."

Dobitnik številnih odlikovanj
Za svoje delo je bil Pečko večkrat nagrajen. Med drugim je bil častni občan Mestne občine Slovenj Gradec in prejemnik Bernekerjeve nagrade leta 1975. Za dosežke v muzealstvu je leta 1981 prejel Valvasorjevo nagrado. Leta 1996 ga je tedanji predsednik države Milan Kučan odlikoval s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije, leta 2009 pa je prejel državno odlikovanje zlati red za zasluge, s katerim ga je takratni predsednik republike Danilo Türk odlikoval za zasluge pri prebujanju demokratične in svobodne misli. Istega leta mu je najvišje avstrijsko državno odlikovanje, častni križ za znanost in umetnost I. reda, podelil še predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer.

Po Pečku se imenuje fundacija, ki ji je umetnik ob ustanovitvi podaril 252 svojih slik iz obdobja 1946-1990 in vanjo pritegnil še druge donatorje. Fundacija štipendira nadarjene študente s področja umetnosti in humanistike.

Pobudnik kulturne izmenjave s tujino
Pečko je spodbujal kulturno izmenjavo s tujino in na Koroško pripeljal številne vrhunske umetnike ter tudi pomembne politične osebnosti. Svoja dela je več kot štiridesetkrat samostojno razstavljal doma in v tujini, približno tolikokrat pa sodeloval tudi na skupinskih razstavah in se udeležil mnogih kolonij doma in po svetu. Njegov slikarski opus zajema poleg mnogo skic, risb, oljnih slik in pastelov tudi stenske kompozicije.

Umetnikova dela dopolnjujejo številne javne prostore, med drugim so vidna v slovenjegraški Splošni bolnišnici. Svoje mesto so našla tudi v zasebnih zbirkah po vsem svetu. Pečko se je ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem, keramiko in oblikoval scenografijo za lutkovno gledališče. Kot galerist je ves čas spremljal sodobno slovensko likovno umetnost. Pred 15 leti ga je med obiskom Slovenj Gradca fotografirala znamenita fotografinja Inge Morath.
"Ob obisku Slovenj Gradca, materinega rojstnega mesta, sta našla pristen prijateljski stik in ni naključje, da je prav slavna Inge Morath ujela najbolj popoln fotografski portret Pečkove osebnosti in kreativnosti. Poudarila je značajske poteze, ki razodevajo samozavest, vizionarstvo in svojevrstno imaginacijo," je v izdaji, ki ima na naslovnici Pečkov fotografski portret Morathove, zapisala Zlatarjeva in spomnila, da so se med slikarji na fotografijah Inge Morath znašli tudi Pablo Picasso, Hans Hartung in Roy Liechtenstein.

Ob Pečkovi 80-letnici je Televizija Slovenija pripravila 50-minutni dokumentarni portret. Dokumentarec Ritem, oblika, barva, harmonija je nastal po scenariju Iztoka Premrova in v režiji Iztoka Torija, objavljen pa je bil 3. decembra leta 2000.

Ob slovesu Karla Pečka