Foto:
Foto:
Kenzo Tange je olimpijske igre v Tokiu leta 1964 zaznamoval s futurističnimi športnimi objekti.

Tange, ki je leta 1987 prejel nagrado pritzker, poimenovano tudi arhitekturna Nobelova nagrada, je bil namreč glavni projektant obnove Skopja po katastrofalnem potresu sredi 60. let. To je bil arhitektov prvi projekt v Evropi, pri katerem je domiselno združil tradicijo starega Skopja z zapovedmi moderne arhitekture.

Povojna Hirošima Kenza Tangeja
Prvi mednarodni uspeh Kenza Tangeja je prav tako povezan z obnovo porušenega mesta. Leta 1946 je dobil nagrado za obnovo Hirošime, ki jo je do tal porušila atomska bomba. Leta pozneje je delo v Hirošimi nadaljeval z zasnovo Spominskega parka miru in Centra miru, ki stoji točni na kraju, na katerem je ob tla zadela smrtonosna bomba, poimenovana Little boy (Mali fant).

Poleg načrtovanja stavb in ureditev mest se je Tange posvečal tudi vzgajanju mladih rodov japonskih arhitektov. Dolga leta je bil namreč profesor na tokijski univerzi, občasno pa je razsvetljeval tudi ameriške študente.

Japonska tradicija v moderni preobleki
Kenzo Tange je bil v vrstah arhitektov cenjen tudi zato, ker ni slepo sledil smerem sodobne arhitekture betona in železa, ampak je v svojih načrtih združeval značilnosti tradicionalne japonske arhitekture in estetiko zahodno civilizacije. Morda najlepši primer Tangejevega sloga je olimpijski stadion v Tokiu. Zgradili so ga pred olimpijskimi igrami, ki jih je japonsko glavno mesto gostilo leta 1964.

Tange v tujini
Če pa boste stavbe Kenza Tangeja skušali najti zunaj njegove domovine, naj vas opozorimo na sejemski center v Bologni, kraljevo palačo Džidi v Savdski Arabiji, galerija Art Museum v ameriškem Minneapolisu pa je edini Tangejev projekt v ZDA.