Foto:
Foto:
Marjan Pogačnik: Vrtnarjeva hiša

Najbolj znane so njegove abstraktne jedkanice, gravure s stilizirano risbo ter ornamentalnimi reliefnimi pikčastimi in čipkastimi vzorci po zgledu ljudske krasilne umetnosti. Njegov grafični opus je Slovenija leta 1986 nagradila s Prešernovo nagrado, že pred tem pa mu je priznanje izrekla tudi z Jakopičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Umetnost za večje število obiskovalcev
Pogačnik in njegova življenjska sopotnica Bogomila Avčin Pogačnik sta že pred štirimi leti svojo zapuščino, v kateri so bila umetniška dela, dokumentacija in knjižnica zbirka, darovala Narodni galeriji, ta pa se jima je oddolžila s častnim nazivom zlati mecen umetnosti.

Zaznamovan z Narodno galerijo
V Narodno galerijo je Marjan Pogačnik zahajal že od mladih nog, saj je bil njen ravnatelj njegov stric Janez Zorman. Na nedeljskih vodstvih Viktorja Steske je dodobra spoznal stalno zbirko. Po vojni je pri Francetu Steletu diplomiral na oddelku za umetnostno zgodovino, s svojimi deli in znanjem pa si je nato prislužil poučevanje na Akademiji za likovno umetnost (ALU). Rodove mladih umetnikov je vzgajal med letoma 1963 in 1979, posvečal pa se je tudi skrbi za narodno galerijo. Od leta 1972 do leta 1982 je bil član umetnostne komisije te ustanove.