Schlesinger je bil avtor več kot 20 knjig, izmed katerih ni nobena prevedena v slovenščino. V njih se je dober poznavalec ameriške politike posebej posvečal dogajanju v Beli hiši in je podobno analiziral dediščino Franklina D. Roosevelta, Andrewa Jacksona, Johna F. Kennedyja in Roberta Kennedyja.

Največ priznanja mu je prineslo delo A Thousand Days: John F. Kennedy in the White House, za katero je prejel nagrado national book in eno od dveh Pulitzerjevih nagrad; prvo je prejel za delo The Age of Jackson. O predsedniku Kennedyju je lahko pisal kot pravi poznavalec, saj je bil posebni sodelavec njegove administracije. Tako Johnu kot Robertu je tudi pisal govore, s katerimi sta si skušala priboriti dom in delo v Beli hiši.

Multikulturalizma ni prenašal
Schlesinger je tudi plodovito prispeval k razvoju liberalnih teorij in je bil strasten zagovornik liberalizma, kot mu je sledil Kennedy. Njegovi sodelavci so ga občudovali zaradi duhovitosti, znanja in odločenosti, da opiše zgodovino in naravo liberalizma. Med Nixonovim predsedovanjem je skoval izraz državno predsedovanje, od leta 1990 pa je bil zelo zaposlen s kritiziranjem multikulturalizma.

Schlesinger je imel zanimanje za zgodovino v krvi, saj je bil tudi njegov oče Arthur M. Schlesinger zgodovinar in predavatelj na univerzah Ohio in Harvard. Na Harvardu je študiral tudi Schlesinger mlajši, a mu ni nikoli uspelo dobiti doktorata, kar pa ni bila ovira, da ne bi na tej isti ustanovi nato delal kot predavatelj.