Leta 1938 rojena Nada Pantić Starič je leta 1956 maturirala na ljubljanski klasični gimnaziji, po končanem študiju germanistike se je zaposlila kot novinarka pri reviji Naša žena. Sledila je zaposlitev na RTV Ljubljana, kjer je vodila oddajo Obzornik. "Kot zanimivost: političarki Vidi Tomšič je pomagala napisati govor za OZN," je na spletni strani Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP) zapisala Nives Vidrih, ki je za RTV začela prevajati na začetku 80. let preteklega stoletja.

Oranje ledine na področju televizijskega podnaslovnega prevajanja
Takrat je bil svet še povsem analogen, to pa je imelo po njenih besedah "prednost v tem, da smo se prevajalci, tako redno zaposleni kot honorarci, veliko srečevali na televizijskih hodnikih, v sobicah za vaje in podnaslavljanje in pri tipkaricah, ki so vnašale naše popravke. Srečevali smo se in poklepetali, bili smo prijetna majhna prevajalska skupnost. Tisti analogni svet ni bil tako individualističen kot sedanji."

Bila je med tistimi, ki so "orali ledino na področju televizijskega podnaslovnega prevajanja na nacionalki, vsega so se morali učiti sproti." Nives Vidrih se je spomni kot visoke gospe z odločnim korakom, ene bolj resnih med prevajalkami: "Meni je delovala kot stroga, a pravična profesorica."

Grlom u jagode postane Na vrat na nos
Prevajala je iz angleščine, nemščine in srbohrvaščine ter nam zapustila bogat opus, njeno področje so bili predvsem bolj politični, zahtevnejši filmi in serije. Med drugim je prevedla igrane celovečerce Ameriški grafiti (1973, r. George Lucas), Vsi predsednikovi možje (1976, r. Alan J. Pakula), Tajni dosjeji E. Hooverja (1977, r. Larry Cohen) in Blaznost (2002, r. Bill Paxton) med nadaljevankami pa denimo CIA, Winsdorji, Spomini Sherlocka Holmesa in Wagner. Nedvomno velja omeniti, da je bil prav njen domislek, da naslov izjemno priljubljene jugoslovanske serije Grlom u jagode, ki so jo v produkciji Radiotelevizije Srbija snemali med letoma 1975 in 1976, prevede v Na vrat na nos.

Angažma na področju ženskih pravic in načrtovanja družine
Ukvarjala se je tudi z lokalno politiko. Bila je zelo angažirana "na področju ženskih pravic in načrtovanja družine, njena generacija si je izborila pravico do splava, kontracepcije itd.," je še mogoče prebrati na strani društva. Kot avtorica ali prevajalka se je podpisala tudi pod številne priročnike, predvsem s področja prehrane in kulinarike.

Poslovila se je le nekaj dni za prevajalko Ani Bitenc, prvo vodjo prevajalskega oddelka na TV Ljubljana ob njegovi ustanovitvi leta 1974. Z Nado Pantić Starič je "odšla še zadnja iz prve generacije televizijskih prevajalk, tistih, ki so postavile trdne, varne in zanesljive temelje za vse nas, ki smo se tega početja lotili pozneje," je še zapisala Nives Vidrih.