Konvencija je pred štirimi desetletji prvič v mednarodnopravnem dokumentu povezala naravno in kulturno dediščino; od takrat je samoumevno, da sta oba elementa dediščine nedeljiva in vplivata drug na drugega, je v uvodnem delu posveta dejala Breda Pavlič iz Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

"Namen konvencije je bil in še vedno je ne le varovanje in ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot, ampak tudi ozaveščanje in izobraževanje," je poudarila Pavličeva. V več obdobjih od podpisa konvencije do danes, ko je na seznam vpisanih že 962 kulturnih znamenitosti iz 157 držav, se je konvencija znašla pred novimi izzivi. Pavličeva je prisotne na današnjem posvetu opozorila le na nekatere, o katerih bo treba spregovoriti - na težave, ki jih s seboj prinašajo množični turizem, podnebne spremembe in povezovanje koncepta svetovne dediščine z etičnimi vprašanji sodobnega sveta.

Slovenski prispevek
Konvencija daje velik pomen tudi vlogi lokalnega prebivalstva, saj je brez soglasja in dela lokalne skupnosti nominacija za vpis na Unescov seznam neuspešna. V Sloveniji imamo trenutno tri vpise na seznam svetovne dediščine (Škocjanske jame, kolišča na Barju in dediščina živega srebra) ter dva postopka vpisa v začetni fazi (Plečnikova dediščina in Dinarski Kras, obe kot serijska čezmejna nominacija). Številni pa so prepričani, da bi na seznam lahko vpisali še kaj.

Ne le privilegij, tudi odgovornost
To je v svojem nagovoru sodelujočim ob začetku posveta poudaril tudi predsednik države Danilo Türk: "Ko govorimo o pomenu konvencije danes nasploh in še posebej za Slovenijo, naj najprej opozorim, da nam konvencija, tako kot drugim državam, nalaga, da ugotovimo, katere naravne vrednote in kulturna dediščina presegajo nacionalne in regionalne okvire. To seveda ni vse - konvencija nam tudi nalaga skrb zanje, primerno varovanje, ohranjanje ter uporabo."

"Vedenje in vrednotenje lastne kulturne dediščine ter ustrezna skrb zanjo imata tudi velik nacionalni pomen, kulturna, duhovna, snovna in nesnovna dediščina so spoštovanja vredne tradicionalne vrednote, ki se jih v danih okoliščinah ne moremo in ne smemo odpovedati," je še dejal predsednik države.

Velika pozornost bo v prihodnje namenjena tudi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2007 in letos vzpostavila tudi nacionalni register ter razglasila prvo "živo mojstrovino" na nacionalni ravni. Prihodnje leto bo poskušala izrabiti priložnost ob deseti obletnici sprejetja konvencije in nadoknaditi zamujeno pri postopkih zaščite na nacionalni in mednarodni ravni.