Prihodnji sestavi, ki naj bi bila imenovana do začetka poletja, je prepustil tudi vprašanje sprememb statuta Prešernovega sklada. DZ je obravnavo sprememb statuta, ki ga je pripravil odhajajoči UO, nedavno preložil.

UO Prešernovega sklada v sestavi predsednik Janez Bogataj ter člani Srečo Dragan, Kajetan Gantar, Jože Horvat, Janko Kos, Lado Kralj, Jože Kušar, Lojze Lebič, Katja Pegan, Alenka Puhar, Hugo Šekoranja, Rudi Španzel, Teja Reba in Simon Popek se je zadnjič sešel v petek, poroča današnje Delo.

Po Bogatajevih besedah so spremembe statuta pripravili že pred več kot dvema letoma. Predlagali so natančnejšo opredelitev pristojnosti UO-ja in strokovnih komisij, embargo na informacije o prejemnikih nagrad do enega tedna pred podelitvijo, nove določitve umetniških področij ter nove določbe v zvezi s pogostitvijo ob proslavi.

Obravnava preložena zaradi Bogatajeve odsotnosti
DZ je predlog spremembe obravnaval v tem tednu, vendar je obravnavo preložil, ker se Bogataj, od katerega so želeli dobiti pojasnila, seje ni udeležil. Kljub temu je odbor DZ za kulturo UO Prešernovega sklada posredoval svoje pripombe na predlog sprememb statuta, ki so jih člani UO dobili na petkovi seji.

"Odbor DZ za kulturo predlaga reformo zakona o Prešernovih nagradah, v statutu pa naj se bolj jasno opredeli do razmerja med UO-jem, strokovnimi komisijami in režiserjem. UO je to mnenje sprejel in oblikoval v priporočilo novemu UO-ju," je za časopios povedal Bogataj.

Komisija: Spremembe so bile preveč obrobne
Predlog sprememb statuta je obravnavala tudi komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki pa ga ni podprla, saj je menila, da so predlagane spremembe in dopolnitve statuta precej marginalne narave. Trenutni statut Prešernovega sklada, ki velja od leta 1993, po njihovem prepričanju potrebuje korenitejše spremembe.

Mnenja, da bi bilo statut treba spremeniti, se pojavljajo že nekaj časa, med drugim na račun "zaprtosti" strokovnih komisij, ki UO-ju predlagajo kandidate za nagrado, ker v njih niso opredeljene sodobne umetnosti, kot je video ali oblikovanje. Kot še poroča Delo, so o tem razmišljali že nekateri prejšnji predsedniki UO-ja.

Afere okrog Prešernovih nagrad
Sicer pa so Prešernove nagrade in proslave večkrat tarča polemik. Letošnjo prireditev je zasenčila izjava režiserja Mareta Bulca o tem, da sta v vsebino posegla UO Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo. Pred dvema letoma je odstopila strokovna komisija za scenske umetnosti, ker je bila nagrada podeljena Jožetu Možini za dokumentarec o Pedru Opeki, ki ga komisija ni uvrstila v končni izbor.