Angleško kraljestvo je sicer nastalo že leta 927, vendar pa je bil sprejem Magne Carte leta 1215 tisti dogodek, ki je bistveno določil nadaljnji politični razvoj Anglije. Dokument, ki je omejil kraljevo samovoljo - kralj Janez se je obvezal, da bo podrejen zakonu -, je namreč pomenil pomemben korak k demokraciji. Foto:
Angleško kraljestvo je sicer nastalo že leta 927, vendar pa je bil sprejem Magne Carte leta 1215 tisti dogodek, ki je bistveno določil nadaljnji politični razvoj Anglije. Dokument, ki je omejil kraljevo samovoljo - kralj Janez se je obvezal, da bo podrejen zakonu -, je namreč pomenil pomemben korak k demokraciji. Foto:

Umetnost v službi politike in širše, umetnost v službi naroda je stara toliko kot umetnost sama. Običajno ji pravimo kar propagandna umetnost. Izraz ima sicer negativni prizvok, vendar po nepotrebnem, saj je tovrstna umetnost v službi povezovanja neke človeške skupnosti tej pogosto pomagala preživeti, v tem ko je zagotovila koncentracijo njenih virov in sil. Resnično pa drži, da je pogosto nastopala v službi politične taksonomije in tako generirala družbeno-politično diferenciacijo in z njo povezana sovraštva; posledično tudi vojne.
Kakor koli že, trenutek ustanovitve lastne države pomeni vrhunec razvoja naroda v moderni dobi, ko nacionalna država postane dominantna forma družbene organizacije, nacionalizem pa je pojmovan kot pozitivna in napredna sila. Danes oziroma že vse od konca druge svetovne vojne in njej sledečega hitrega procesa združevanja Evrope sta pojma nacionalne države in nacionalizma v veliki meri diskreditirana, vendar pa ju posebej v kolektivni zavesti ljudi še vedno niso mogli zamenjati drugi politično-filozofski pojmi. Narod ostaja primarni identifikacijski dejavnik skupnosti, v kateri živi tudi sodobni človek, in zato si tudi oglejmo umetniške upodobitve zmagovitih trenutkov posameznih narodov.
Polona Balantič











Velik izziv za angleško kraljevino je bila republikanska epizoda oziroma leta obstajanja države z imenom Commonwealth of England. Republikanci pod vodstvom Oliverja Cromwella so obglavili kralja Karla I. in med letoma 1649 in 1660. Prvotni dobri nameni so se hitro izkazali za lažnive, saj je posebej Cromwell v vlogi Lorda Protectorja svojo oblast, ki naj bi bila zgolj administrativna, hitro razširil na personalno oblast z mnogo privilegiji.
Zgodovina sodobne Velike Britanije se začne leta 1707, ko sta bila sprejeta Acts of the Union (zakona o uniji), ki sta Kraljevino Škotsko in Kraljevino Anglijo povezala v Veliko Britanijo. Prva na skupnem tronu je bila kraljica Ana.
Na politični ideologiji, ki državljanom zagotavlja pravico do svobodnega odločanja o tem, v kakšni državni ureditvi želijo živeti, in ki je bila vplivna v Veliki Britaniji, je bila osnovana tudi deklaracija neodvisnosti ameriških kolonij. 4. VII. 1776 so predstavniki 13 kolonij razglasili deklaracijo - v veliki meri je bila delo Thomasa Jeffersona -, s katero so se odločili za ustanovitev samostojne države.
Besedilo ameriške deklaracije neodvisnosti je bilo tesno povezano z revolucionarnim vrenjem, ki je privedlo do prve francoske republike. Thomas Jefferson je namreč med letoma 1785 in 1789 v Parizu služboval kot diplomat in se tam tudi navzel republikanskih in demokratičnih idealov.
Napoleon si je sicer pokoril mnogo evropskih narodov, vendar pa so nekatera pravna določila, posebej znameniti Code Napoleon oziroma Napoleonov zakonik civilnega prava, pomenili velik napredek v političnem okolju, ki ga je takrat še vedno v veliki meri zaznamoval fevdalizem. Napoleonova okupacija je hkrati pomenila čas, ko so se narodi začeli prebujati, saj so se vedno bolj zavedali pomena svoje lastne kulture in pomena življenja v državni formi, ki jo bodo izbrali sami.
Leta 1848 je znova začelo najprej vreti v Franciji, kmalu pa se je revolucionarni nemir razširil še v druge evropske dežele in dobil ime pomlad narodov. Narodi, med njimi so izstopali posebej Italijani in Nemci, so zahtevali nacionalne države, vendar pa je do njihove ustanovitve preteklo še nekaj let.
Združeno italijansko kraljestvo je bilo ustanovljeno leta 1861. V južni Italiji so največje delo opravili prostovoljci Giuseppeja Garibaldija, v severnem predelu pa gre veliko zaslug pripisati Camillu di Cavourju, vodji vlade piemontskega in sardinskega kraljestva.
Večdesetletne sanje nemškega naroda o lastni državi, ki bi vsa nemška plemena povezala v eno politično entiteto, so se uresničile po zmagoviti vojni nad Francijo v letih 1870/71. Vendar Nemcem to kmalu ni več zadoščalo in podali so se v boj za kolonije, v militarizacijo, ki je bil eden izmed vzrokov za prvo svetovno vojno.
V obdobju, tik preden je kot medij dokumentiranja zgodovinskih dogodkov slikarstvo nadomestila fotografija, je bila za slovenski narod pomembna vladavina Franca Jožefa. Bil je izrazito konservativni vladar, vendar pa je znal spretno krmariti med interesi vedno odločnejših majhnih narodov Avstro-Ogrskega cesarstva in na koncu so ga celo Slovenci razumeli kot pozitivno politično osebnost, čeprav dejansko Slovencem ni zagotovil nobenih pomembnih političnih dogovorov in svoboščin.